{"id":10424,"date":"2014-11-10T01:51:17","date_gmt":"2014-11-10T00:51:17","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=10424"},"modified":"2014-11-10T04:05:40","modified_gmt":"2014-11-10T03:05:40","slug":"10424","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=10424","title":{"rendered":"KONCERT: Igra o Antikristu \u2013 oratorij po mariborski nad\u0161kofiji"},"content":{"rendered":"

Umetni\u0161ki kolektiv Was ist Maribor?, glasba Nana Forte, tolkalni in pevski ansambel s solisti, dirigent Marko Letonja<\/span><\/i><\/p>\n

\n

Konec oktobra smo v Cankarjevem domu v Ljubljani (in dan pozneje \u0161e v Mariboru) prisostvovali eni nedvomno najte\u017eje pri\u010dakovanih premier v \u010dasu samostojne dr\u017eave. Igro o Antikristu \u2013 oratorij po mariborski nad\u0161kofiji<\/i> snovalcev, \u010dlanov neodvisnega umetni\u0161kega kolektiva Was ist Maribor?<\/i> (Sebastijan Horvat<\/i>, Andreja Kopa\u010d<\/i>, Matja\u017e Latin<\/i> in Aljo\u0161a Ternov\u0161ek<\/i>), je Braco Zavrnik v gledali\u0161kem listu poimenoval “projekt v maniri dokumentarnega teatrskega ‘trilerja’, ki se dotakne gospodarsko-moralnega sesutja mariborske nad\u0161kofije in posredno tudi Rimskokatoli\u0161ke cerkve na Slovenskem in \u0161ir\u0161e”. Ob oratorijski oznaki in vsem, kar tak\u0161na oznaka implicira in pomeni, gre seveda tudi za jedko, do neke mere cini\u010dno, \u017eal pa vse preve\u010d realno dru\u017ebenokriti\u010dno delo, ki s seboj prina\u0161a in poudarja sporo\u010dilo, da, \u010deprav se RKC “vseskozi predstavlja kot glasnik tako velikega in moralno neopore\u010dnega duhovnega u\u010ditelja, kakr\u0161en je bil Jezus, hkrati njegova duhovno-odre\u0161enjska sporo\u010dila v praksi ves \u010das ignorira in tepta, da je kaj”. Ali po doma\u010de, kova\u010deva kobila je \u0161e kako rada bosa.<\/span><\/p>\n

Ljubljanska predstava je kot enkratna prilo\u017enost (zaenkrat velja, da ponovitev ne bo) pritegnila veliko zanimanje in mno\u017ei\u010den odziv ob\u010dinstva. Gallusova dvorana je bila napolnjena do skoraj\u0161nje razprodanosti. Nekaj praznih vrst sede\u017eev je bilo morda namenjenih morebitnim povabljencem, ki se predstave niso udele\u017eili. “\u0160ov” se je dejansko za\u010del \u0161e preden je ob\u010dinstvo zasedlo svoje sede\u017ee v dvorani. Po preddverjih Cankarjevega doma je bilo mo\u010d sli\u0161ati zvo\u010dne u\u010dinke, med katerimi so prednja\u010dili zvoki avtomobilov, tik pred vstopom v dvorano pa zvok prometne nesre\u010de z zaviranjem, pokom in lomljenjem plo\u010devine, plastike in stekla.<\/span><\/p>\n

V dvorani (predstava je imela 15-minutno zamudo) se je med zasedanjem sede\u017eev vrtel nekak\u0161en miks medijskih poro\u010dil na temo omenjene finan\u010dne katastrofe RKC, oder pa je bil preurejen v cesti\u0161\u010de z dvojno neprekinjeno \u010drto, na koncu katerega je stal semafor z utripajo\u010do oran\u017eno lu\u010djo in zaleten BMW vi\u0161jega razreda, v kakr\u0161nih se seveda radi preva\u017eajo visoki cerkveni dostojanstveniki, kar je pojasnilo prej omenjeni zvok prometne nesre\u010de. Za avtomobilom se je risala zgovorna scena mariborskega Slom\u0161kovega trga, kjer se je dogajala celotna predstava. Pred sceno je bil postavljen raz\u0161irjen tolkalni ansambel (\u0160pela Mastnak<\/i>, Simon Klav\u017ear<\/i> in Toma\u017e Vouk<\/i>) z veliko baterijo tolkal in dirigentom Markom Letonjo<\/i>. Dejstvo, da so pri projektu sodelovala tako renomirana in uveljavljena umetni\u0161ka imena kot so skladateljica Nana Forte<\/i>, tenorist Branko Robin\u0161ak<\/i> in omenjeni Letonja, je nedvomno poskrbelo za dvig kredibilnosti in aktualnosti celotnega projekta.<\/span><\/p>\n

In Antikrist je naposled spro\u017eil svoj urok. Iz zaletenega avtomobila je naprej prilezel okrvavljeni Franc Rode (Sa\u0161a \u010cano<\/i>), za njim pa so se vrstili \u0161e ostali akterji: Ivan \u0160tuhec (Edvard Strah<\/i>), Anton Stres (Toma\u017e \u0160tular<\/i>) in Mirko Kra\u0161ovec (Branko Robin\u0161ak<\/i>). Vsi seveda v lastnih o\u010deh in v o\u010deh drug drugega nedol\u017eni in neomade\u017eevani, polni “realnih” razlag za zate\u010deno stanje ter s pogostimi ponovitvami teksta “Jaz nimam ni\u010d pri tem in sploh ne vem, kako sem se tukaj zna\u0161el.”<\/i> Takoimenovano “ljudstvo” (Slovenski komorni zbor<\/i> \u2013 SKZ SF<\/i>), ki ga je vodil Robert Vr\u010don <\/i>in je imelo v predstavi nekak\u0161no spremljevalno-komentatorsko funkcijo zbora anti\u010dnega gr\u0161kega teatra (“Kaj pa 60.000 malih delni\u010darjev? Kaj pa 10.000 zaposlenih?”<\/i>), je na oder prikorakalo kar iz parterja dvorane ter je bilo ob hitro odvijajo\u010dih se dogodkih vidno zmedeno in neodlo\u010deno \u2013 postavljalo se je zdaj na eno, zdaj na drugo stran, razcepljalo se je na “levico” in “desnico”, protestiralo in se med seboj celo steplo.<\/span><\/p>\n

Vso predstavo so (s kratkim spodrsljajem) spremljali nadnapisi. Videli smo tudi hekti\u010dno in bliskovito, a \u0161e kako zgovorno kratko videoprojekcijo (Jasmin Talund\u017ei\u0107<\/i>), sestavljeno iz stotin prebliskov Jezusa, cerkvenih osebnosti, evrskih bankovcev, trdoeroti\u010dnih prizorov in \u0161e marsi\u010desa, ki je nemara ravno tako zgovorno, kot celotna predstava prikazala stanje (duha) v RKC pri nas in po svetu. Glasba Nane Forte je bila barvita in zelo spretno pisana izklju\u010dno za veliki tolkalni ansambel (dva kompleta timpanov, vibrafon, zvonovi, kongi, tam-tam …), ki so ga v celoti in popolnoma suvereno obvladovali trije tolkalci in Letonja. Na kratko se je z orglami pridru\u017eila \u0161e Maru\u0161a Mavri\u010d<\/i>. Sli\u0161ali smo razgibano glasbeno kompozicijo, v kateri je izstopala predvsem zelo spretno izdelana parodija ma\u0161nega petja.<\/span><\/p>\n

V celotnem odli\u010dnem pevskem korpusu na odru sta izstopala predvsem Robin\u0161ak in Strah. Kot vedno je zelo dober vtis pustil tudi SKZ. Po mnogih prigodah, ki so se razpenjale od komi\u010dnih do skorajda \u0161okantnih \u2013 potem, ko je na oder Gallusove dvorane pripeljal \u010disto pravi re\u0161ilni kombi s sireno in modrimi rotacijskimi lu\u010dmi, sta re\u0161evalca enega od prisotnih “naklju\u010dnih mimoido\u010dih” dobesedno raz\u017eagala s pravo motorno \u017eago, ki je za nekaj minut dvorano napolnila z izpu\u0161nimi plini \u2013 se je proti koncu predstave kot nekak\u0161en deus ex machina pojavil \u0161e duh Antona Martina Slom\u0161ka (Peter Ternov\u0161ek<\/i>). V naj\u017elahtnej\u0161i kr\u0161\u010danski tradiciji je pomiril situacijo in razplamtele strasti. Na oder je pri\u0161el celo nekak\u0161en pritlikavi “MC” z imenom Elvis (\u017diga Korent<\/i>) in nam v nadrealisti\u010dnem trenutku zaupal, da v predstavi pravzaprav nismo spremljali pravih cerkvenih dostojanstvenikov, pa\u010d pa pevce \u010cana, Straha in ostale. Naposled so Rode, \u0160tuhec, Stres in Kra\u0161ovec zapeli le \u0161e nekaj v smislu, da jih je Bog tako ali tako izbral, da nam pridigajo “to veselo oznanilo”<\/i>, da so “uzrli bo\u017eje obli\u010dje in spoznali pravega Boga”<\/i>. Psi lajajo, karavana pa gre dalje in \u010de te udarijo po levem licu, nebodigalen le br\u017e nastavi \u0161e desno!<\/span><\/p>\n

Seveda so avtorji predstave k obisku \u2013 zares se spodobi in je pravi\u010dno, primerno in zveli\u010davno! \u2013 povabili tudi vse “prave” akterje. Ali so se vabilu odzvali, si lahko odgovorite sami, med prisotnimi pa sta bila na primer dva biv\u0161a predsednika republike in \u0161e mnogo znanih obrazov. S predstave, ki je premaknila marsikatero mejo in \u0161e enkrat po\u0161teno zamajala temelje kr\u0161\u010danske poni\u017enosti, dobrohotnosti in skromnosti, o katerih tako rada pridiga RKC, je marsikdo po popolnem navdu\u0161enju in dolgih ovacijah avditorija od\u0161el prizemljen, zami\u0161ljen in mrkega obraza ter prepri\u010dan sem, da mu je v glavi odzvanjalo eno najbolj zgovornih sporo\u010dil, ki nam jih je namenil Antikrist: “bogati bogatijo, revni postajajo \u0161e revnej\u0161i, a v statistiki je to prikazano kot gospodarska rast”<\/i> … Odpusti jim, O\u010de, saj ne vedo, kaj delajo!<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Gallusova dvorana CD, 24. oktober 2014 <\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":10422,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-10424","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10424","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10424"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10424\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10577,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10424\/revisions\/10577"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/10422"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10424"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10424"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10424"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}