![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/azber-andreja-foto-tina-meke-600x424.jpg\")
<\/a><\/p>\n
Andreja A\u017eber je \u017ee od otro\u0161tva zaljubljena v glasbo, kon\u010dala je tudi ni\u017ejo glasbeno \u0161olo klavirja. Po kon\u010dani\u00a0Srednji dru\u017eboslovni in jezikoslovni \u0161oli Celje je diplomirala iz zgodovine in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani.<\/p>\n
V letu 2007\u22122008 je bila odgovorna urednica zalo\u017ebe Cangura, v prvem desetletju novega milenija pa je bila tudi novinarka in stalna sodelavka revije Gloss.<\/p>\n
V letu 2010\u22122011 je bila moderatorka literarnih ve\u010derov v Kulturnici, danes pa je zaposlena na domoznanskem oddelku Knji\u017enice Velenje.<\/p>\n
Pred kratkim je pri zalo\u017ebi Karantanija iz\u0161la monografija zGodbe Velenja<\/em>, pod katero se Andreja podpisuje kot urednica in ena od avtoric.<\/p>\n \u00a0* * *<\/em><\/strong><\/p>\n Glasba je najbolj neposredna oblika umetnosti. (Rowland S. Howard)<\/em><\/strong><\/p>\n Citat legendarnega avstralskega kitarista, tekstopisca in pevca Rowlanda S. Howarda mi najprej spro\u017ei asociacijo na subverzivno mo\u010d rock’n’rolla v 60. ter punka in novega vala v 80. letih. Udarni ritmi in zvo\u010dni izbruhi rocka so v 60. letih osvobodili telo in sprostili ventile najstni\u0161kih hormonov, hkrati pa je ta telesna glasba izra\u017eala celoten spekter ob\u010dutij, spodbudila osebno svobodno izra\u017eanje, kriti\u010dno razmi\u0161ljanje in upor proti zatohlim birokratskim in me\u0161\u010danskim vrednotam.<\/p>\n Sicer nas glasba tudi na \u010dustveni in \u010dutni ravni najprej in najbolj silovito prevzame \u2013 seveda vse tiste, ki smo dovzetni zanjo. \u010ce razmi\u0161ljam o Rowlandovem citatu v kontekstu njegove ustvarjalnosti, lahko re\u010dem le, da je s svojo glasbeno poetiko izrazito zaznamoval rock’n’roll; z inovativno uporabo feedbacka, ostrim in umazanim kitarskim zvokom je spro\u0161\u010dal svoj bes ter razkril neubesedljive odtenke melanholije.<\/p>\n Moja dol\u017enost je, da poka\u017eem vse, kar ho\u010dejo ostali zamol\u010dati, skriti ali tabuizirati. Obsesiji ho\u010dem priti do dna. (Lydia Lunch)<\/em><\/strong><\/p>\n Citat prve dame newyor\u0161kega undergrounda nakazuje, da imajo anga\u017eirani umetniki in psihoanalitiki skupno ‘poslanstvo’. V mislih se mi je takoj zarisala zamisel njenega dialoga s Slavojem \u017di\u017ekom, saj sta pri seciranju patologij in gnilobe kapitalizma pri\u0161la do iste re\u0161ilne strategije: k povrnitvi k vsesplo\u0161nemu hedonizmu kot ultimativnemu uporu proti \u00bbvelikemu bratu\u00ab korporacij, ki nam z imperativom \u00bbu\u017eivaj tukaj in zdaj!<\/em>\u00ab paradoksno krade u\u017eitek.<\/p>\n Mediji pravijo, da je kon\u010dno pri\u0161la enakopravnost za \u017eenske, ampak \u010de pogledate okrog sebe, \u0161e vedno ne vidite slavnih in uspe\u0161nih punc, ki igrajo kitare. (Joan Jett)<\/em><\/strong><\/p>\n Pri medijih in njihovem sklicevanju na enakopravnost me bolj kot pomanjkanje slavnih in uspe\u0161nih kitaristk zbode ozna\u010devanje avtenti\u010dnih avtoric in izvajalk kot \u00bb\u017eenskih Dylanov\u00ab (Patti Smith) in \u00bb\u017eenskih Nickov Caveov\u00ab (PJ Harvey).<\/p>\n Mislim, da je vsaka umetni\u0161ka ustvarjalnost onstran terminov spola in spolnih razlik.<\/p>\n Tudi rock’n’roll ni mo\u0161kega spola in nikakor ni domena mo\u0161kih, \u010deprav so na samem za\u010detku izrazito prevladovali. Punce so si vanj, tako kot na vsa druga ustvarjalna podro\u010dja, utirale pot na razli\u010dne na\u010dine in skozi razli\u010dne faze, Joan Jett je prevzela mo\u0161ko vlogo.<\/p>\n Prelet skozi desetletja rock’n’rolla ka\u017ee, da so najbolj karizmati\u010dni in vplivni izvajalci obeh spolov drzno izrazili vse plati svoje osebnosti, ki jih termin dru\u017ebenega spola ozna\u010duje kot ‘mo\u0161ke’ ali ‘\u017eenske’ – seveda z izjemo nastopa\u0161kega t.i. cock rocka.<\/p>\n Vzroka za manj\u0161e \u0161tevilo \u017eensk v razli\u010dnih zvrsteh popularne godbe po tretjem valu feminizma res ne moremo iskati v zatiralnih mehanizmih patriarhalnih struktur in res ne morem verjeti, da se dandanes \u017eenske v urbanih okoljih morda \u0161e vedno samoomejujejo zaradi ponotranjenih spolnih stereotipov.<\/p>\n Ne posku\u0161aj tekmovati z mo\u0161kimi, to ne bo nikogar o\u010daralo. Zapomni si, da je to eden od razlogov, da te imajo radi, ta, da ne predstavlja\u0161 \u0161e ve\u010dje konkurence mo\u0161kim egom. (Chrissie Hynde) <\/em><\/strong><\/p>\n \u017dal ne poznam konteksta tega nauka oziroma okoli\u0161\u010din, ki so Chrissie dvignile \u017eivec. Se je sporekla s \u010dlani benda, katerega za\u0161\u010ditni znak je ona sama, ali gre za izraz njene \u017eivljenjske izku\u0161nje? V tem primeru jo berem kot resignirani sarkasti\u010dni nasvet puncam, naj v svojih ustvarjalnih stremljenjih nikar ne tekmujejo s tip\u010dki, \u010de \u017eelijo biti (pri)ljubljene.<\/p>\n Nikogar ne poznam, ki bi mu bilo zares mar, kar pi\u0161ejo kritiki. (Lou Reed)<\/em><\/strong><\/p>\n Verjamem, da njemu res ni bilo mar, sicer njegov obse\u017eni glasbeni opus ne bi vseboval tak\u0161ne raznolikosti. Na mnenja kritikov se ni oziral, ko pa so mu leta 1972 popljuvali album Berlin, ki je bil \u010dez dolga leta prepoznan za mojstrovino, je seveda odreagiral. Burne reakcije so se nato \u0161e ve\u010dkrat ponovile, leta 1978 je denimo na albumu Take No Prisoners kritikom pustil sporo\u010dilo: \u00bbJebi se! Ne potrebujem tvoje potrditve, da sem dober<\/em>.\u00ab<\/p>\n Pred nekaj leti sem prebrala zanimivo definicijo kritika kot teoretika, ki ni dovolj nadarjen in pogumen, da bi sam ustvarjal. Kljub temu je nosilec simbolne avtoritete, saj umetni\u0161ka dela ocenjuje kot Subjekt, za katerega se predpostavlja, da ve. V svoji omejenosti velikokrat raztrga delo, ki se pozneje izka\u017ee za mojstrovino. Burne konflikte s kritiki imajo predvsem inovativni ustvarjalci, kot je bil tudi skladatelj Maurice Ravel. Kritikom, ki so mu o\u010ditali izumetni\u010denost, je zabrusil: \u00bbMar vam ne pade na pamet, da sem morda \u017ee po naravi tak!?\u00ab<\/em><\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n \u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" z Andrejo A\u017eber<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":10456,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-10455","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10455","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10455"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10455\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10458,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10455\/revisions\/10458"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/10456"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10455"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10455"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10455"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}