{"id":10590,"date":"2014-11-14T05:00:19","date_gmt":"2014-11-14T04:00:19","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=10590"},"modified":"2014-11-13T11:32:01","modified_gmt":"2014-11-13T10:32:01","slug":"poslusajmo-filme-medzvezdje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=10590","title":{"rendered":"POSLU\u0160AJMO FILME: Medzvezdje"},"content":{"rendered":"<p>Mitja Reichenberg<\/p>\n<h1><strong>Med-\u010dlove\u010dnost in nove mo\u017enosti<\/strong><\/h1>\n<p><em>Medzvezdje <\/em>(<em>Interstellar<\/em>, Christopher Nolan, glasba Hans Zimmer, 2014)<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=10592\" rel=\"attachment wp-att-10592\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter  wp-image-10592\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/Interstellar_1-600x375.jpg\" alt=\"\" width=\"377\" height=\"236\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/Interstellar_1-600x375.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/Interstellar_1-1024x640.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/Interstellar_1-768x480.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/Interstellar_1-1536x960.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/Interstellar_1.jpg 1920w\" sizes=\"auto, (max-width: 377px) 100vw, 377px\" \/><\/a><\/p>\n<p>Morda bi kdo pomislil, da gre za revival znanstveno-fantasti\u010dnih filmov, ki se zadnje \u010dasa kar pogosto pojavljajo v obliki novih in novih dram, katere se dogajajo tam nekje dale\u010d od na\u0161ega dragega planeta. Tak\u0161en primer je bil recimo nadvse uspe\u0161en film <em>Gravitacija<\/em> (<em>Gravity<\/em>, Alfonso Cuar\u00f3n, 2013), ki je prejel vrsto zlatih oskarjev, med katerimi je bil tudi komponist Steven Price za originalno filmsko partituro. O\u010ditno je nekaj na tem, da se \u010dlovek izredno rad spogleduje z vesoljem, s kozmosom \u2013 univerzumom. Ko pogledamo nekoliko po zgodovini, bomo ugotovili, da je bil ta pogled vedno usmerjen tja onkraj spoznavnega, \u010dlovek je vedno hotel vedeti, kaj je za tem obzorjem, zakaj in kako se je vse zgodilo in za\u010delo. Se \u0161e spomnimo filma <em>Prometej<\/em> (<em>Prometheus<\/em>, Ridley Scott, 2012), ki je morda s svojo idejo iskanja \u010dlovekovega prapo\u010dela spro\u017eil na novi val? Ampak \u2013 <em>Medzvezdje<\/em> se postavi dejansko nekako vmes. Med \u010dloveka in kozmos, bi rekli.<\/p>\n<p>\u200b<a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=10593\" rel=\"attachment wp-att-10593\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft  wp-image-10593\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/Interstellar_2-600x337.jpg\" alt=\"\" width=\"280\" height=\"157\" \/><\/a>Tokratna zgodba pravi takole: na\u0161 \u010das na Zemlji se izteka in skupina raziskovalcev se poda na najbolj pomembno nalogo v \u010dlove\u0161ki zgodovini: potujejo onkraj na\u0161e galaksije, da ugotovijo, ali ima \u010dlove\u0161tvo prihodnost kod drugod med zvezdami. \u010clove\u0161tvo si je od nekdaj krojilo svojo usodo z drznimi koraki in preseganjem uveljavljenih norm \u2013 od prvih ladij, ki so iskale to\u010dko, kjer se kon\u010da obzorje, do prvih \u010dlove\u0161kih korakov na Mesecu. A poslednja meja ostaja izzivalno nedosegljiva. Re\u017eiser Nolan pravi, da je zanj raziskovanje vesolja \u010dista skrajnost \u010dlove\u0161ke izku\u0161nje, saj na neki na\u010din sku\u0161amo dognati, kaj na\u0161 obstoj pomeni v \u0161ir\u0161em konceptu vesolja. K temu pomagala izjemna volja pe\u0161\u010dice izbranih, ki silijo dlje, kot si je \u010dlove\u0161ka rasa doslej drznila ali kot si je sploh mogo\u010de zamisliti, s tem pa \u010dlovek odpira neskon\u010dne mo\u017enosti tako sebi, kakor svojim potomcem. Filmsko glasbo za tokratno popotovanje v neznano je napisal Hans (Florian) Zimmer (rojen 1957), izredno znano ime med filmskimi skladatelj sodobnega \u010dasa.<\/p>\n<p>Skladatelj Hans Zimmer, dobitnik ve\u010d kot 50 presti\u017enih glasbeno-filmskih nagrad, je filmski skladatelj morda najbolj opa\u017eenih filmov zadnjih let, med katerimi velja omeniti vsaj nekatere: <em>Izvor<\/em> (<em>Inception<\/em>, Christopher Nolan, 2010),\u00a0 <em>Angeli in demoni<\/em> (<em>Angels and Demons<\/em>, Ron Howard, 2009), <em>DaVincijeva \u0161ifra<\/em> (<em>The Da Vinci Code<\/em>, Ron Howard, 2006), <em>Hannibal<\/em> (Ridley Scott, 2001), <em>Gladiator<\/em> (Ridley Scott, 2000) pa <em>12 let su\u017eenj<\/em> (<em>12 Years a Slave<\/em>, Steve McQueen, 2013). Oskarja je prejel za svoj prispevek v animiranem filmu <em>Levji kralj<\/em> (<em>The Lion King<\/em>, Roger Allers in Rob Minkoff, 1994), njegov celotni opus obsega do sedaj \u017ee ve\u010d kot 160 filmskih naslovov, kar ga uvr\u0161\u010da v sam vrh najbolj iskanih filmskih komponistov. Tokratna partitura obsega 16 glasbenih enot in prav je, da nekaterim natan\u010dneje prisluhnemo.<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignright  wp-image-10595\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/Interstellar_3-600x337.jpg\" alt=\"\" width=\"312\" height=\"175\" \/><\/p>\n<p>Prva glasbena tema in morda najbolj prepoznavna za celotni film ima naslov <em>Dreaming of the crash<\/em>, je nekak\u0161na ve\u010d kot \u0161tiri minute dolga glasbena meditacija, ki se sicer pri\u010dne s tipi\u010dno Zimmerjevo glasbeno dikcijo, vendar se prav kmalu izmakne temu kli\u0161eju in postane mehka, premi\u0161ljujo\u010da in na trenutke celo zagonetna glasbena pripoved. Seveda so godala in harfa njegovo najbolj mo\u010dno izrazno sredstvo, vendar se sre\u010dujejo s punktacijo drobnih, skoraj srebrnih zvokov, kakor bi prislu\u0161kovali utripanju zvezdnega neba. Nadaljujemo z glasbo <em>Cornfield Chase<\/em>, kar pa ne predstavlja velikega koraka za \u010dlove\u0161tvo, zanimivej\u0161a je naslednja partitura z naslovom <em>Dust<\/em>. Pri\u010dne nekako v &#8216;nabiranju&#8217; ritma in pulziranja, prav kmalu pa izza vrte\u010dega se vzorca zraste mo\u010dnej\u0161a, stabilnej\u0161a glasbena tema. Zimmer je s kombinacijo trobil nad godalnimi sekvencami \u017ee pred \u010dasom zasnoval svoj glasbeni podpis, a priznati moramo, da tudi v tem filmu deluje \u2013 morda nekoliko manj epsko, kakor je to naredil pri drugih svojih filmskih partiturah, vendar enako pripovedno mo\u010dno in navdihujo\u010de. Te\u017eka tolkala, ki vsake toliko spomnijo na oddaljeno upanje, ki se tke v precej rizi\u010dnih situacijah in odlo\u010ditvah, se na koncu koncev le razprejo v \u0161irok filmski zvok z znanimi glasbenimi frazami in zamahi.<\/p>\n<p>Sledi skladba <em>Day one Dark<\/em>, ve\u010d kot sedemminutna kompozicija, ki pri\u010denja (kot glasbeni element) z grmenjem in oddaljenim zvokom prihajajo\u010de nevednosti. Ne moremo pomagati, vendar sam film kljub mnogim Nolanovim &#8216;podpisom&#8217; ve\u010dkrat spominja na kultno <em>2001: odisejo v vesolju <\/em>(<em>2001: A Space Odyssey<\/em>, Stanley Kubrick, 1968), katero je navdihnil tekst Arthurja C. Clarka. Res je, da se ta filma razlikujeta po glasbi, saj je Kubrick uporabil le &#8216;klasi\u010dne&#8217; partiture, med njimi znameniti uvod R. Straussove epske pesnitve <em>Tako je govoril Zaratustra<\/em>. Pa vendar \u2013 filma se stakneta po svoji imaginarni plati, nekje zadaj, v spominu vedno kljuva prav ta, pred skoraj petdesetimi leti nastali film. Tako se tudi Zimmerjeva partitura, in morda prav ta del, spogleduje z &#8216;okusom&#8217;, ki ga je pustila glasba v nekdanji odiseji. Mra\u010dnosti, ki ji je prime\u0161ana misti\u010dnost in nekaj <em>clouster<\/em> harmonij, nas opomni na v odiseji citirani partituri iz <em>Atmospheres<\/em> in pa<em> Lux Aeterna<\/em>, ki je drugi stavek sodobnega rekviema (oboje Gy\u00f6rgy Ligeti). Lahko bi rekli, da je ta u\u010dinek podoben prav zaradi glasbenih elementov, ki so tem skladbam skupni \u2013 gre namre\u010d za mikropolifoni\u010dne strukture, s katerimi pa\u010d dosegamo pri poslu\u0161alcih dolo\u010den tesnobni u\u010dinek.<\/p>\n<p>Naslednja glasbena<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft  wp-image-10596\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/Interstellar_4-600x337.jpg\" alt=\"\" width=\"303\" height=\"170\" \/> tema, na katero moramo opozoriti, ima naslov <em>Stay<\/em>, konceptualno morda \u0161ibkej\u0161a glasbena pripoved, vendar v filmu deluje precej suvereno in ve\u010d kot primerno. Njeno nekoliko zatohlo in \u0161iroko postavljeno harmonizacijo zapolnjujejo drobni zvo\u010dni u\u010dinki, ki postanejo skozi filmsko podobo pa\u010d sestavni element zgodbe. Prenova glasbenega materiala se zgodi v drugi tretjini partiture, kje se Zimmer ponovno razpre v romanti\u010dnega snovalca klavirske melodije. Sledi <em>Message from Home<\/em>, nostalgi\u010dno obarvana glasbena interpunkcija, nato pa impulzivna <em>The Wormhole<\/em> \u2013 kakor bi se \u0161ele tukaj tudi glasbeno zbudili v nevarnosti, ki pre\u017eijo na nas tam zunaj varnega zemeljskega objema. Skladatelj se poda na novo avanturo in nam razpre glasbeni pogled v delu <em>Mountains<\/em>. Gre za tipi\u010dno pripovedni glasbeni moment, ki se nadaljuje v <em>Afraid of Time<\/em>. Tukaj pa se Zimmerjev klavir ponovno poka\u017ee kot nosilec glasbenih tem, v katerih se prepletata tako nostalgija, kakor premi\u0161ljena oto\u017enosti, pome\u0161ana s filmsko epiko. Prepri\u010dano smo lahko, da sta Nolan in Zimmer skupaj kovala okus filma, ki je, ve\u010d kot bi bilo potrebno (na trenutke), poeti\u010den. Morda pa tam zunaj ni toliko lepih stvari, kakor mislimo, ko zremo v ve\u010derno nebo, posuto z zvezdami.<\/p>\n<p>Filmska partitura nadaljuje svoje popotovanje in tako lahko prisluhnemo delu, ki ima naslov <em>A place among the stars<\/em>. Ta skladba je morda pravi antipod temu, kar smo sli\u0161ali prej. \u017de omenjen &#8216;duh&#8217; Kubrickove odiseje in Ligetijeve partiture se ponovno priplazi skozi Zimmerja in ne moremo pomagati, vendar se v tem skoraj \u0161est minut trajajo\u010dem delu resni\u010dno in ponovno stakneta. V kolikor bi hoteli biti \u0161e sodobnej\u0161i, bi rekli, da je sam <em>sound design<\/em> filma, torej njegovo zvo\u010dno oblikovanje, prav hudomu\u0161no podobno z oskarji nagrajeni <em>Gravitaciji<\/em>. A to naj bo druga zgodba. Zimmer nas popelje dalje z glasbo <em>Running Out<\/em>, razli\u010dico prej\u0161nje glasbene teme. Tako se tudi <em>I&#8217;m going Home<\/em> poigrava z znanimi liri\u010dnimi elementi \u017ee prej sli\u0161anih motivov, nekaj ve\u010d glasbenega materiala pa nam ponudi <em>Coward<\/em>. Drobni pulzirajo\u010di elementi nas peljejo tako preko filmske zgodbe, kakor tudi preko same podobe oddaljenih svetov in premi\u0161ljevanja. Pre\u017eivetje \u010dlove\u0161tva morda \u0161e nikoli ni bilo tako pod vpra\u0161ajem, kakor je to postavljeno v ta film, pa bi bila prav to morda glasba, ki nanj odgovarja.<\/p>\n<p>Impulzivna, kratka glasbena prigoda ima naslov <em>Detach<\/em>, polna upanja in uspe\u0161nosti, pa tudi poguma in \u2013 ne nazadnje \u2013 \u010dlove\u010dnosti. In kon\u010dno: skladba <em>S. T. A. Y.<\/em>, ki predstavlja vse, na kar smo \u010dakali v Zimmerjevi notni zbirki za ta film. Gre za nekak\u0161en glasbeni sprehod po pripovedi, razmi\u0161ljanjih in emocijah, zapakiranih v to skoraj tri ure dolgo filmsko popotovanje. Nekaj glasbenega oddiha pa tudi ne \u0161kodi. Klavir se ponovno poka\u017ee kot dober in zvesti spremljevalec glavnih junakov, da o pravih junakinjah tega filma sploh ne govorimo. Potrebno ga je videti in poslu\u0161ati.<\/p>\n<p>Za konec pa se sre\u010damo \u0161e s skladbo <em>Where we&#8217;re going<\/em>, ki postavlja ve\u010d vpra\u0161anj kot odgovorov, kar pa je tudi namen tako glasbe, kakor samega filma. Ob vsem tem lahko zapi\u0161emo le \u0161e to, da bo celotna partitura, ki je bila narejena za <em>Medzvezdje,<\/em> prav gotovo pristala na policah vseh, ki so ljubitelji tako tovrstnih glasbenih sag, kakor tudi tistih, ki zvesto sledijo Hansu Zimmerju. Oboje ni slabo. Filmska glasba ima pa\u010d to mo\u017enosti, da nas vedno znova popelje v svet onkraj realnega, onkraj tega, kar si \u010dlovek samo v najbolj drznih sanjah upa in \u017eeli. In prav je tako.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=10597\" rel=\"attachment wp-att-10597\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter  wp-image-10597\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/Interstellar_5-600x375.jpg\" alt=\"\" width=\"362\" height=\"226\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/Interstellar_5-600x375.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/Interstellar_5-1024x640.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/Interstellar_5-768x480.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/Interstellar_5-1536x960.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/Interstellar_5.jpg 1680w\" sizes=\"auto, (max-width: 362px) 100vw, 362px\" \/><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u010clove\u0161tvo je bilo rojeno na zemlji &#8211; nikoli ni bilo mi\u0161ljeno, da tukaj tudi umre.<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":10598,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-10590","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10590","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10590"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10590\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10603,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10590\/revisions\/10603"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/10598"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10590"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10590"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10590"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}