{"id":10688,"date":"2014-11-28T05:00:07","date_gmt":"2014-11-28T04:00:07","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=10688"},"modified":"2014-12-02T15:04:32","modified_gmt":"2014-12-02T14:04:32","slug":"poslusajmo-filme-igre-lakote-upor-1-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=10688","title":{"rendered":"POSLU\u0160AJMO FILME: Igre lakote: Upor, 1. del"},"content":{"rendered":"

Mitja Reichenberg<\/p>\n

Nere\u0161eno \u2013 a uporno<\/strong><\/h1>\n

Igre lakote: Upor, 1. del <\/em>(The Hunger Games \u2013 Mockingjay: Part 1<\/em>, Francis Lawrence, glasba James Newton Howard, 2014)<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Knji\u017ena nadaljevanje imajo tudi svoje dobre filmske plati \u2013 pritegnejo tiste, ki so knjige prebrali, prav tako pa pritegnejo one, ki knjig pa\u010d sploh no\u010dejo brati, a ho\u010dejo poznati zgodbo. \u017dal je slednjih kar precej, zato pa pride prav tak\u0161en filmski povzetek, sploh \u010de vemo, da literarne predloge ne moremo prebrati v pi\u010dlih dveh urah, kakor pa nam film lahko pove celotno dogodiv\u0161\u010dino. Toda literatura je pa\u010d \u0161e nekoliko ve\u010d, kakor le ujeti zgodbo, a o tem tukaj ne \u017eelimo razpravljati. Filmsko nadaljevanje je logi\u010dno, ekipa je ponovno (skoraj) enaka, re\u017eiser in filmski komponist pa tudi, pisateljica Suzanne Collins pa je itak \u017ee opravila svoje delo. In to je za nas popolnoma dovolj, da filmu prisluhnemo.<\/p>\n

Svetovni fenomen knjig, ra\u010dunalni\u0161kih animacij in \u0161e marsi\u010desa, pod skupnim naslovom Igre lakote<\/em> tokrat \u0161e doliva olja na ogenj z novim filmskim nadaljevanjem Igre lakote: Upor, 1. del<\/em>, v katerem se Katniss Everdeen (Jennifer Lawrence), potem ko je za vedno dobesedno izni\u010dila koncept Iger, znajde v 13. okro\u017eju. Pod vodstvom predsednice Coin (Julianne Moore) in ob nasvetih zaupnih prijateljev se Katniss poda na re\u0161evanje Peete (Josh Hutcherson) in naroda, ki ga je bila ganila s svojim pogumom. Te\u017eko pri\u010dakovani tretji del uspe\u0161nega filmskega fenomena, ki je razvnel gledalce \u0161irom po svetu, dosega nove in vznemirljive vrhunce, saj futuristi\u010dna kronika o deklici Katniss prehaja v povsem novo razse\u017enost. Igre so morda res za vedno ukinjene, toda boj za pre\u017eivetje se bo \u0161e zaostril. Brez pravih mo\u017enosti in pred o\u010dmi upajo\u010dega naroda mora Katniss zbrati pogum, mo\u010d in samozavest, da se zoperstavi vsemogo\u010dnemu Kapitolu. Pri tem dojame, da nima druge izbire, kot da razpre krila in se poosebi s simbolom \u0161oje. Postati mora voditeljica, pa \u010detudi zgolj zato, da re\u0161i Peeto.<\/p>\n

\"\"Film Igre lakote: Upor, 1. del<\/em> se \u0161e poglablja v ustroj Panema in pod\u010drtava najbolj silovita \u010dustva zgodbe, saj Katniss in narod \u010dakajo te\u017eki \u010dasi, ki pa bodo preoblikovali prihodnost\u2026 Zgodba se za\u010dne s Katniss, ki se po razdejanju jubilejnih Iger zbudi v svetu, za katerega sploh ni vedela: v tema\u010dnem tajnem okolju domnevno uni\u010denega 13. okro\u017eja. Kmalu izve za grozljivo resni\u010dnost: 12. okro\u017eje je zravnano\u00a0z zemljo, Peeto pa je zajel predsednik Snow in mu pere mo\u017egane. Hkrati Katniss opazi, da se iz 13. okro\u017eja v preostali Panem naglo \u0161iri upor \u2013 in sama se bo zna\u0161la v sredi\u0161\u010du drzne zarote, ki naj bi vdrla v Kapitol in zru\u0161ila predsednika Snowa.<\/p>\n

Glasbo je tudi za ta del ponovno napisal filmski komponist James Newton Howard (roj. 1951). Howard je skladatelj, ki je bil do sedaj nominiran \u017ee za osem oskarjev, sicer pa je dobitnik \u0161tevilnih glasbenih nagrad. Do sedaj ima za seboj ve\u010d kot 140 filmskih partitur, med katerimi moramo omeniti vsaj nekatere: \u010cedno dekle<\/em> (Pretty Woman<\/em>, Garry Marshall, 1990), Tanka linija smrti<\/em> (Flatliners<\/em>, Joel Schumacher, 1990), \u017divi <\/em>(Alive<\/em>, Frank Marshall, 1993), Begunec<\/em> (The Fugitive<\/em>, Andrew Davis, 1993), \u0160esti \u010dut<\/em> (The Six Sense<\/em>, M. Night Shyamalan, 1999), Vas ob gozdu<\/em> (The Village<\/em>, M. Night Shyamalan, 2004),\u00a0Krvavi diamant<\/em> (Blood Diamond<\/em>, Edward Zwick, 2006) in Burnova zapu\u0161\u010dina<\/em> (The Burn Legacy<\/em>, Tony Gilroy, 2012). Ker je napisal glasbo tudi za prvi film iger lakote, je bilo ve\u010d kot smiselno, da je ostala ta stalnica tudi v naprej. Prvi del, Igre lakote: Arena ma\u0161\u010devanja<\/em> (The Hunger Games<\/em>, 2012) je re\u017eiral Gary Ross, drugega z naslovom Igre lakote: Kruto ma\u0161\u010devanje<\/em> (The Hunger Games: Catching Fire<\/em>, 2013) pa \u017ee Francis Lawrence. Razlike so minimalne, morda je Lawrence posvetil nekoliko ve\u010d pogledov notranjim do\u017eivljanjem likov, kot sta Katniss in Peeta, oba dela pa je \u017ee tedaj glasbeno sestavil James Newton Howard \u2013 in tako je sedaj tudi v tretjem filmu, Igre lakote: Upor, 1. del <\/em>(The Hunger Games \u2013 Mockingjay: Part 1<\/em>, Francis Lawrence), kar daje vsem delom zagotovo tisto skupno noto \u2013 v pravem in dobesednem pomenu. Zato so glasbeni prispevki vsekakor pri tak\u0161nih filmih izredno pomembni, saj nudijo enovitost in povezanost celotne filmske pripovedi. Poslu\u0161ajmo, kaj nam ima James Newton Howard ponovno za ponuditi.<\/p>\n

Prvi del ima pri\u010dakovan naslov \u2013 The Mockingjay<\/em>, simbol upora. Ponovno se sre\u010damo s Howardovo glasbeno pripovedjo, sprehajanjem med mra\u010dnim in skrivnostnim glasbenim prostorom, v katerem se vsake toliko pojavi vzpenjajo\u010de se in optimisti\u010dna melodija, tista znana kipe\u010da tema, ki spaja filme med seboj. V prvem delu je bila namenjena spoznavanju Katniss, tokrat pa film uvede. Partitura je hkrati poeti\u010dna in hkrati zaprta v mrak prihajajo\u010dega \u010dasa. Nadaljujemo z glasbo Remind Her Who the Enemy Is<\/em>, ki se potopi v oddaljene zvoke vokala in tragi\u010dne ritme, s katerimi Newton Howard prekrije filmsko platno \u2013 v drugem delu pa se skozi hitrej\u0161o ritmiko prika\u017ee nekaj zmagovitih melodi\u010dnih linij, ki pa vedno znova zamirajo v trobilih, kakor bi \u0161lo le za iskanje son\u010dnega \u017earka znotraj izgubljenega prostora in \u010dasa. Temu se pridru\u017ei glasba District 12<\/em>, \u017ee znana glasbena tema iz prej\u0161njih delov \u2013 sploh zaradi \u017eenskega vokala nad polo\u017eenim dolgim akordom. Okro\u017eje 12, pa\u010d. \"\"\u017dalostna zgodba \u017ealostnih dogodkov. Skladatelj se zadr\u017ei v tem vzdu\u0161ju ve\u010d kot tri minute, kar pomeni, da resni\u010dno \u017eeli pod\u010drtati ne-mo\u017enost lahkotnega pre\u017eivetja, ki jo ta glasba polaga v film. Gre za vpra\u0161anje, kje je vendar Peeta. Sledi Snow’s Speech<\/em>, govor predsednika. Le-ta pove, da bo zatrl upor in kaznoval vsakega, ki bo kakorkoli povezan s simbolom \u0161oje. Glasba je te\u017eka in tesnobna, skoraj brezupno tema\u010dna \u2013 kot pa\u010d sama ideja. Temu sledi Please Welcome Peeta<\/em>, kakor bi Howard \u017eelel priliti nekaj upanja v to nesre\u010dno dogajanje \u2013 glasba je namenjena sre\u010danju Peeta in Cezarja v Kapitolu. Ne moremo prav ujeti veselja ob tem, a vendar se prikrade v partituro nekaj bolj optimisti\u010dnih tonov, sploh zaradi tega, ker izvemo, da je Peeta \u0161e \u017eiv. To pa je tudi nekaj \u2013 predvsem za Katniss.<\/p>\n

Newton Howard nadaljuje svojo glasbeno popotovanje z delom Katniss’ Nightmare<\/em>, v katerem sre\u010damo glasbene dele \u017ee sli\u0161anih tematik, saj se mehkoba tega razmi\u0161ljanja prav hitro prema\u017ee z manj veselimi dogodki. In tako stopimo v del The Arsenal<\/em>, tipi\u010dno odprto melodijo, pravo Howardovo dikcijo, s katero se rad podpisuje v mnoge filme. \u010ce presko\u010dimo nekaj tipi\u010dnih filmsko-glasbenih komentarjev (Incoming Bombers, Don’t Be A Fool Katniss<\/em> in District 12 Ruins<\/em>), potem naletimo tako reko\u010d na tisto ‘naj’ glasbeno temo, ki ima naslov The Hanging Tree<\/em>, torej drevo za obe\u0161anje<\/em>. Sicer pod tem naslovom poznamo tudi znameniti film, kultni vestern Drevo za obe\u0161anje<\/em> (The Hanging Tree<\/em>, Delmer Daves in Karl Malden, 1959; glasba Max Steiner \u2013 zagotovo poznamo naslovno melodijo, popevko, ki jo je prispeval glavni igralec Gary Cooper). Melodijo tega napeva za Igre lakote<\/em> so ustvarili The Lumineers, izvaja pa jo Jennifer Lawrence. Ne moremo mimo tega, da nam ne bi ostajala v u\u0161esu ob tem melodijo Maxa Steinerja, ki jo je naredil pred ve\u010d kot petdesetimi leti. James Newton Howard je skladbo uredil, predelal, orkestriral in aran\u017eiral. To pa je tudi nekaj.<\/p>\n

Do konca partiture je sicer \u0161e kar precej glasbenih enot (kot na primer Peeta’s broadcast, Air Raid Drill, I’ts Gonna Be a Long Night<\/em> in Taunting the Car<\/em>) naslednja za nas zanimiva pa je White Roses<\/em>. Gre za glasbeno temo, ki film nekako prepolovi. Tako vsebinsko, kakor tudi po glasbeni plati. Skladatelj se poda v vode ostrih in drznih harmonij in cloustrov<\/em>, umakne se iz tema\u010dnosti prej\u0161njih pripovedi in stopi v \u017ealost in ostrino. Deli, ki sledijo (District 8 Hospital, The Broadcast, Jamming the Capitol<\/em> in Inside the Tribute Center<\/em>) so nadaljevanje le-tega, nov veter pa nam ponudi pred koncem Put Me On the Air<\/em>, ki se vrne nekako na stara pota \u2013 v znane melodije pri\u010detka. Tako se za\u010dne Howard po\u010dasi, a zvesto vra\u010dati k samemu za\u010detku filma, pri\u010dne se zapirati, pri\u010dne svoj glasbeni zaklepaj. Imamo \u0161e They’re Back<\/em>, epsko obarvano in liri\u010dno izpeljano osnovno temo filma, kateri zvesto sledi epilog, glasbeni zaklju\u010dek z naslovom Victory<\/em>. Seveda smo ponovno v prvem, otvoritvenem glasbenem vzdu\u0161ju, katerega je James Newton Howard pripravil za ta prvi del. Oddaljeni vokali nam povedo, da je zmaga sicer mo\u017ena in da dejansko je, vendar s tem \u0161e zdale\u010d ni dobljena vojna. Dolg, polo\u017een basov ton se previdno plazi preko po\u010dasnih vokalov, ki prerastejo v nekaj sunkovitih glasbenih fraz, s katerimi pa se film tudi delno optimisti\u010dno zaklju\u010duje. Upor je samo del upanja \u2013 po\u010dakati je potrebno do konca.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V \u017eivljenju je potrebno po\u010deti marsikaj – tudi pre\u017eiveti, recimo.<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":10691,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-10688","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10688","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10688"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10688\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10787,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10688\/revisions\/10787"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/10691"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10688"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10688"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10688"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}