{"id":10702,"date":"2014-11-25T13:31:16","date_gmt":"2014-11-25T12:31:16","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=10702"},"modified":"2014-11-25T21:14:19","modified_gmt":"2014-11-25T20:14:19","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-35","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=10702","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (35)"},"content":{"rendered":"<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/NN1.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone  wp-image-10703\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/NN1.jpg\" alt=\"NN1\" width=\"252\" height=\"252\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/NN1.jpg 225w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/NN1-150x150.jpg 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/NN1-36x36.jpg 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/NN1-110x110.jpg 110w\" sizes=\"auto, (max-width: 252px) 100vw, 252px\" \/><\/a><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/nn2.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone  wp-image-10704\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/nn2.jpg\" alt=\"nn2\" width=\"246\" height=\"252\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/nn2.jpg 222w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/nn2-36x36.jpg 36w\" sizes=\"auto, (max-width: 246px) 100vw, 246px\" \/><\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>No New York <\/em><\/strong><strong>(razli\u010dni) <\/strong>(Antilles, 1978)<\/p>\n<p>Angle\u0161ki glasbenik in producentski guru Brian Eno je leta 1978 na kompilacijskem albumu <em>No New York<\/em> (v ZDA je iz\u0161el 1979) zbral \u0161tiri mlade bende, ki so igrali v podzemnih klubih spodnjega Manhattana (<em>downtowna<\/em>). Odstopali so od prevladujo\u010dih rockovskih in jazzovskih predstav o tem, kak\u0161no godbo, rock, punk, vse, karkoli, se igra v New Yorku. Nekdanjega \u010dlana Roxy Music, producenta in bodo\u010dega \u010dlana Talking Heads, ki se je neko\u010d razgla\u0161al za \u00bbanti-glasbenika\u00ab, je po obisku niza koncertov na \u0161tiridnevnem festivalu v klubu <em>Artist&#8217;s Space<\/em> v SoHu dajala artisti\u010dna omotica, drugi pravijo, da je bil zadet kot mamba. Vseeno, kot oku\u0161evalec gramofonskih hi\u0161, ki je zadol\u017een za <em>artists &amp; repertoire, <\/em>je prepri\u010dal zalo\u017enika, da je izdal kompilacijo tam nastopajo\u010dih bendov. Spro\u017eila je kup nesporazumov, mitizacij, zgre\u0161enih predstav o glasbeni \u00bbsceni\u00ab v downtownu. Sam izbor je bil posledica politikantstva in tudi rivalstva med bendi. <em>No wave<\/em> je bil totalni anti-val, kontra newyor\u0161kemu punku, ki se je po novem \u0161el zmeh\u010dani, komercialni novi val. No wave je bil do konca amaterski, diletantski, konceptualno ubrisan. Delali so ga zablodeli mladci, ki so pri\u0161li v New York, vnaprej pripravljeni na trdo prebijanje v mestu, tu ni bilo blefa, le, da so tam. Drugi so bili biv\u0161i \u0161tudenti umetni\u0161kih koled\u017eev, za katere je bil rock (antirock) prost in odprt medij izra\u017eanja.<\/p>\n<p>Kon\u010dno so se na tem albumu skupaj zna\u0161li najstnica Lydia Lunch z bendom Teenage Jesus &amp; The Jerks, saksofonist James Chance &amp; The Contortions, trio DNA s kitaristom Artom Lindsayjem in bend Mars. Na teh koncertih sta med drugimi s svojimi skupinami igrala tudi minimalisti\u010dna skladatelja in kitarista Rhys Chatham in Glenn Branca, eksperimentatorja in tvorca bodo\u010dih kitarskih simfonij, ki je nastopal z bendom Theoretical Girls. Enovo uho, kakorkoli \u017ee motno, je o\u010ditno ujelo vznemirljivo dogajanje in je potegnilo analogijo z ustvarjalnim principom \u00bbnaredi sam\u00ab v Angliji. Tam notri je bila neka zgodovinska newyor\u0161ka untergruntarska zvo\u010dna vez s \u00bbstarimi\u00ab, na primer, z distanciranimi The Velvet Underground.<\/p>\n<p>Poznala se je na pretirano \u00bbzapacani\u00ab tonski produkciji, Enu jo je o\u010dital noro bister glasbeni kritik Lester Bangs, ki je tudi naokrog rolal s svojim nemogo\u010dim bendom. A kaj je bilo tu sploh za producirati, razen zastaviti imena za plato. Vendarle je zunanji pogled enotil heterogeno v naslovu in zadel: res, ni (bilo) New Yorka kot enotne glasbene scene. Takrat so se teh \u00bbzmuzljivih\u00ab glasb, glasbenih skupin, posameznikov in \u00bbscen\u00ab prijemala naslednja \u017eanrska poimenovanja: najpogostej\u0161i <em>no wave <\/em>(anti-parafraza \u00bbnovega vala\u00ab), <em>artrock<\/em>, <em>punk<\/em> <em>jazz<\/em>, <em>funk punk, noise<\/em>, <em>off scena<\/em>. Vsekakor so ta poimenovanja odkrivala prikupno zmedo ob nastajajo\u010di anti-umetnostni, anti-punkovski glasbeni estetiki. Toda obenem so imela zadostno pojasnjevalno mo\u010d. Tedaj je nekaj klubov na oder spustilo te bende, med njimi so bili The Mudd Club, Tier 3, Danceteria, Hurrah in tudi utrdba CBGB s prepustnimi programskimi politikami \u2013 v osnovi je to pogled za nazaj, saj toliko bendov tedaj vendarle ni bilo. Vzbujali so vtis, da gre za krasni novi svet socialnega in kulturnega eksperimenta, za novo oblikovano sceno, ki podira vse glasbene in \u017eanrske lo\u010dnice. Eksperiment in nejebatorstvo sta edini skupni imenovalec te scene. Ne, no wave se je dosledno sesul sam, samoukinil se je, potres krika in dr\u017ee \u00bbproti vsemu\u00ab pa je bil toliko mo\u010dan, da je del te norosti, nihilizma, pri\u0161pi\u010dene osti prevzela downtown scena. Nekateri so celo delali kariere, ker so jih zavohali, majhne kariere na robovih, a vseeno. Bil je antiudar udarov za leto in pol. Fenomenalen, genialno spodletel album, nemogo\u010d za dana\u0161nje uho, takrat pa brez tega sploh nisi bil del, \u010desa?, ne\u010desa \u017ee, jasnega &#8220;ne&#8221;. <em>No New York<\/em>!<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" src=\"\/\/www.youtube.com\/embed\/HoSLo9Y9z9o\" width=\"420\" height=\"315\" frameborder=\"0\" allowfullscreen=\"allowfullscreen\"><\/iframe><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Robni album, petintrideseti\u010d. No New York. <\/p>\n","protected":false},"author":20,"featured_media":10703,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[110],"tags":[],"class_list":["post-10702","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-robni-albumi"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10702","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/20"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10702"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10702\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10708,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10702\/revisions\/10708"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/10703"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10702"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10702"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10702"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}