Poti k zvezdam <\/em>(Maps to the Stars<\/em>, David Cronenberg, glasba Howard Shore, 2014)<\/p>\n \u200bKarizmati\u010dni re\u017eiser tema\u010dnih dram, kakor so filmi Smrtne obljube<\/em> (Eastern Promises<\/em>, 2007), Senca preteklosti<\/em> (History of Violence<\/em>, 2005) in Kozmopolis<\/em> (Cosmopolis<\/em>, 2012), pa tudi izrednih filmov, kot so Nevarna metoda<\/em> (A Dangerous Method<\/em>, 2011) ter legendarna srhljivka Muha <\/em>(The Fly<\/em>, 1986), pomeni hkrati tudi neprekinjeno sodelovanje s filmskim skladateljem, ki se je zadnja leta povzpel med najvidnej\u0161e komponiste s svojim izjemnim delom na filmih Gospodar prstanov<\/em> in Hobit<\/em> (vse re\u017eija Peter Jackson). To je Howard Shore (rojen 1946). Njuno sodelovanje je dalo resni\u010den pe\u010dat svetovni filmografiji in k temu se pripisuje tudi najnovej\u0161i film Poti k zvezdam<\/em>, ki predstavlja zgodbo o \u010dustvenih stranpoteh hollywoodske dru\u017eine. Mlada Agatha Weiss (Mia Wasikowska) se po letih v sanatoriju za piromane vrne domov, kjer sre\u010da brata Benjieja (Evan Bird), otro\u0161kega filmskega zvezdnika, ki se je pred kratkim vrnil s klinike za odvisnike. Benjie se s pomo\u010djo mame Cristine Weiss (Olivia Williams) pogaja za vlogo v novem filmu, o\u010de dru\u017eine, televizijski psiholog Stafford Weiss (John Cusack), pa pomaga pozabljeni zvezdnici Havani Segrand (Julianne Moore \u2013 dobitnica nagrade za najbolj\u0161o igralko, Cannes 2014) premagati spomine na zlorabe sadisti\u010dne mame, prav tako igralke. Poti k zvezdam<\/em> je dejanska trpka satira losangele\u0161ke filmske industrije, s katero se Cronenberg odkrito nor\u010duje iz najvidnej\u0161ih zvezdnikov dana\u0161njega jet-seta<\/em> filmske pop kulture.<\/p>\n Res je, da je Hollywood svetovna filmska prestolnica z obljubami sre\u010de za vse, ki posku\u0161ajo pose\u010di po zvezdah, res pa je tudi, da ima svojo drugo, bolj tema\u010dno plat. Filmska zgodba pravi, da im Benjie komaj trinajst let in je \u017ee slaven. njegov o\u010de pa je uspe\u0161en avtor in meditacijski TV guru, ki pomaga razli\u010dnih ljudem do osebne in poklicne sre\u010de \u2013 med njimi je tudi lepa igralka Havana Segrand. Agatha, mlado dekle z iznaka\u017eenim videzom, pa je Havanina nova asistentka, mladega fanta Jeromea Fontana (Robert Pattinson) pa privla\u010den voznik, s katerim se spoprijatelji. Toda vzporedna zgodba vsega tega je tudi vpra\u0161anje, zakaj je kljub vsej tej obetajo\u010di sre\u010di Hollywood predvsem mesto osebnih slabosti, nevroz, incesta in ljubosumja? Lahko bi rekli, da to ‘mesto sanj’ v ljudeh prebuja duhove, iz njih izvablja skrite impulze in daje slutiti vonj po krvi.<\/p>\n Re\u017eiser\u00a0 David Cronenberg je o snovanju tega filma dejal, da on osebno vidi Hollywood kot zelo gosto poseljen planet, z ogromnim te\u017enostnim poljem. Pravi, da judje prihajajo tja z vsega sveta, saj jih sile privla\u010dnosti pritegnejo v njegovo orbito. In ko so tam, ne morejo uiti hollywoodski te\u017enosti. Ujeti so. Veliko re\u017eiserjev je, katerih poklicna pot je ugasnila v Hollywoodu, tudi \u017eivljenje \u0161tevilnih drugih ljudi ugasne tam \u2013 pa niso zvezde. Ne mine leto, da ne bi nekdo umrl zaradi prevelikega odmerka mamil ali avtomobilske nesre\u010de. Tako Cronenberg povsem odkrito ugotavlja, da je v Hollywoodu tudi nekaj resni\u010dno razkrojevalnega in uni\u010devalnega, ne le kreativnega, umetni\u0161kega in zvezdnatega.<\/p>\n Shore zapi\u0161e tudi del z naslovom Wildfire<\/em>, pulzivno elegijo o tem, kako se govorice \u0161irijo kakor divji ogenj, kako prav besede uni\u010dujejo in po\u017erejo vse, \u010desar se dotaknejo \u2013 kako je lahko to uni\u010dujo\u010de za \u010dloveka, ki se je preve\u010d pribli\u017eal \u017eare\u010di krogli uspeha in Hollywoodskega bli\u0161\u010da. Glasba se nadaljuje z delom A Little Crazy<\/em>, kar je pravzaprav popolnoma normalno (glasbeno) stanje. Norost, ki je skozi glasbo prikazana kot kaoti\u010dna partitura, zlita sama vase, se v filmu poistoveti z razli\u010dnimi karakterji in trenutki. Zanimivo je dejstvo, da se norost v dolo\u010denih krogih smatra za neko umetni\u0161ko posebnost, ko pa pogledamo skozi vrata-o\u010di klinike za du\u0161evne bolezni, pa zlahka ugotovimo, da nima prav mnogo veze z umetnostjo, temve\u010d le s tak\u0161no ali druga\u010dno klini\u010dno patologijo, nevrozo, du\u0161evnim razpadom, anksioznostjo, psihosomatiko, obsesivnostjo, depresijo, anoreksijo, bulimijo, shizoidnostjo, fobijo ali preprosto \u2013 motnjo. Ni\u010d drugega. Nobene umetni\u0161ke dimenzije, prav nobenega bo\u017eanskega navdiha, veli\u010dastne nirvane in genialnosti. Samo bolezen. Temu sledi Walk of Fame<\/em>, skladba, namenjena najbolj znani ulici Hollywooda, kjer vsi in vsakdo pomemben pu\u0161\u010dajo svoje odtise na tleh ob zvezdah. In mnogi po njih hodijo. Glasba je dovolj misti\u010dna, da lahko prepoznamo vrednost tega odtiskovanja. Skratka \u2013 cesta, pot slave, ki se pa tudi nekje kon\u010da. Sledi skladba z naslovom Fire and Water<\/em>, nadaljevanje prej\u0161nje glasbene ideje, za njo pa je Asylum Corridor<\/em>. Gre za bolj kot ne matri\u010dno zvo\u010dno podobo, na pol elektronsko, na pol akusti\u010dno premlevanje dokaj neprepoznavnih glasbenih fraz in elementov \u2013 ampak prav te brezobli\u010dnosti dajejo filmu poanto. Brezobli\u010dnost \u017eivljenja, namre\u010d. Sledi skladba Brother and Sister<\/em>, skladba Benjija in Agathe, bi lahko rekli. Minutna zvo\u010dna misel, subtilna in rahla kakor tan\u010dica, kakor sanje o ne\u010dem, kar se ne bo nikoli zgodilo. Prebujanje je vedno nazaj, vedno v realnost Hollywooda, tovarne sanj. Kako ironi\u010dno.<\/p>\n In \u017ee je tu del, ki morda nazna\u010duje film \u2013 Secrets Kill<\/em>. Res je, skrivnosti ubijajo. In \u010de pogledamo Hollywoodsko zgodovino, lahko mnoge te skrivnosti resni\u010dno opazimo. Teh je na tone \u2013 tudi v tem filmu. Shore se poigra z njimi kot v glasbenih sanjah, kot v hitrih bobnarskih tremolih, s katerimi \u017eelimo premostiti poglede na skrivnosti, a hkrati se jih otresti in jih pozabiti. Ali pa jih privabiti na povr\u0161ino, deliti z drugimi in ob tem dodatno u\u017eivati. Ali pa jih samo nebrzdano prepustiti, da opravijo svoje. Shore je resni\u010dno skrivnosten. Naslednja glasbena tema ima naslov Burn Out<\/em>, torej izgorelost. Skoraj vsakdo pozna to stanje, trenutek pred kolapsom celotnega sistema. Zdravniki tako radi re\u010dejo, da je potrebno pa\u010d poskrbeti tudi za relaksacijo, za umiritev in sprostitev, da vsakodnevni stres \u0161kodi. Toda \u2013 le kdo si lahko \u0161e privo\u0161\u010di beg v svoje prelepo bivali\u0161\u010de, polno miru in odmaknjenosti od vsakdanje nori\u0161nice? Tudi \u010de so na ban\u010dnih ra\u010dunih milijoni dolarjev, evrov ali pa drugih valut, ni re\u010deno, da so s tem problemi re\u0161eni. Prej obratno: problemi so \u0161e te\u017eji \u2013 tehtajo namre\u010d milijone. In izgorelost je potem pa\u010d vredna vseh teh milijonov in pika. O\u010ditno.<\/p>\n Del z naslovom Love is Stronger than Death<\/em>, je ponovno tipi\u010dna Shorova glasbena meditacija. Violina se preigrava preko precej preproste melodije z enim samim vzponom. \u0160ele, ko pride do dvoglasja, lahko zasli\u0161imo, kako je pomemben prav ta kontrapunkti\u010den preplet dveh elementov: v glasbi dveh glasov, v \u017eivljenju dveh ljudi. Misel, ki ji glasba sledi, namre\u010d da je ljubezen mo\u010dnej\u0161a od smrti, je prastara zgodba o bitki med dobrim in zlom. Zanimivo pa je, da tedaj, ko se ogledujemo okoli sebe, prav te\u017eko verjamemo, da dobro zmaguje. Zlahka namre\u010d vidimo, da je prav zlo tisto, ki vlada, ki ima pravico na svoji strani, ki je mo\u010dnej\u0161e in ki ima zadnjo besedo. Toda \u2013 ali je zlo smrt? Morda pa ne. Morda pa je to le podalj\u0161ek daru, ki nam ga prina\u0161a \u017eivljenje in je to njegova posebna ljubezen, ki je mo\u010dnej\u0161a od \u010dlove\u0161ke ljubezni. No, bomo videli.<\/p>\n Tukaj je \u0161e del z naslovom I’m Sorry<\/em>, nekak\u0161na bolj ali manj vase stisnjena glasbena (samo)izpoved, ki pa v filmu ne pomeni prav velikega obrata, nato pa I Write Your Name<\/em>, ki nas vra\u010da v izhodi\u0161\u010dne tone, pred koncem pa nekak\u0161en Shoreov podpis: Liberty<\/em>. Najverjetneje je svoboda resni\u010dno tisto, kar si vsakdo \u017eeli, res pa je tudi, da si jo vsakdo druga\u010de predstavlja. Shore jo zapi\u0161e kot lahkotnej\u0161e potovanje, ki vodi v nekoliko zamolklo hitro preigravanje na basu, ob izredno igrivih tom-tomih. In film se zaklju\u010duje z glasbo, ki ima pomenljiv naslov: Blanket of Stars<\/em>. Lahko bi rekli, da gre za odejo, na kateri so zvezde \u2013 in dejansko je tako. Te zvezde so \u0161e najbolj\u0161e zvezde, saj to\u010dno poznajo svoje tirnice in svoje poti. Ne smemo pozabiti, da so nedosegljive za nas, lahko pa se v njih zazremo in jih ob\u010dudujemo \u2013 kot darilo narave, ki ima zmeraj prav. To, da poimenujemo zvezde tudi nekatere ljudi, je izredno tvegano. Ljudje ne morejo biti zvezde, ne morejo povisevati na ve\u010dernem nebu in ne morejo sijati sami od sebe. Tudi, \u010de gre za izredno metaforo, je ta ve\u010d kot \u017ealostna. Sploh tedaj, ko ljudje mislijo, da so lahko zvezde. In da lahko predstavljajo vse to, kar so zvezde v neskon\u010dnem univerzumu. Tako obstaja samo ena sama pot k zvezdam \u2013 skozi sanje, ko smo pokriti z zvezdnato odejo.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/12\/Poti-k-zvezdam_2-600x337.jpg\")
<\/a><\/strong><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/12\/Poti-k-zvezdam_3-600x333.jpg\")
Skladatelj Howard Shore je med omenjenimi filmi, ki jih je zasnoval skupaj s Cronenbergom in Jacksonom, s svojo glasbo opozoril tudi v nekaj drugih filmih, med katerimi moramo omeniti Ko jagenj\u010dki umolknejo<\/em> (The Silence of the Lambs<\/em>, Jonathan Demm, 1991) pa zagotovo Sedem (Se7en<\/em>, 1995) in pa Soba za paniko (Panic Room<\/em>, 2002) \u2013 oboje David Fincher. Sicer pa njegov opus \u017ee do sedaj obsega preko 90 filmov. Je izjemen skladatelj, izrazno bogat in polnokrvno melodi\u010den. In tak\u0161en je tudi v tem svojem novem, 16 delnem izdelku. Prva tema ima naslov Greyhound<\/em>, torej hrt. Prelivajo\u010da glasbena gmota nas uvede nekako v filmsko vzdu\u0161je, v tisto ‘nekaj’, kar je tam dale\u010d v tovarni sanj, v Hollywoodu \u2013 pa sem nam niti ne sanja, kaj to je. Morda je najzanimivej\u0161i element tega dela bas, ki se poigrava, kakor bi \u0161lo za njegovo osebno partituro. Morda pa gre prav za to \u2013 bomo sli\u0161ali ob koncu filma. Druga skladba ima naslov Set me Free<\/em> in prav s tem se lahko resni\u010dno strinjamo \u2013 kako se ne\u010desa osvoboditi, je namre\u010d temeljni problem dana\u0161njega \u010dasa. \u010ceprav nas \u017eelijo vsi kapitalisti\u010dni principi prepri\u010dati, da je potrebno nekaj imeti in posedovati, kar hitro spoznamo, da je veliko bolj\u0161e se ne\u010desa znebiti, otresti, preprosto vre\u010di stran, pozabiti in izogniti. Glasba je namenjena vsem odvisnostim, tako od drog, kakor od denarja, seksa, televizije, alkohola in drugih substanc. Shore nadaljuje svojo glasbeno potovanje po zvezdah s skladbo Stolen Waters<\/em>, nekak\u0161no elegijo, ki spominja celo na svoje baro\u010dne predhodnice. Ker gre tudi za izjemno trpek film, poln osebnih vpogledov in notranje bole\u010dine, lahko ob tem, da je satiri\u010den, zapi\u0161emo tudi, da je resni\u010dno osebno \u017ealosten. Govori namre\u010d prav tako, kakor ta glasba, o osebni praznini in izpraznjenosti, o samotnosti v mno\u017eici in o izropanju sanj.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/12\/Poti-k-zvezdam_4-600x399.jpg\")
<\/a><\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/12\/Poti-k-zvezdam_5-600x150.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"