![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/12\/milko-foro-hugo-sekoranja-600x400.jpg\")
<\/a><\/p>\n
Milko Lazar je \u0161tudiral jazz v Gradcu (klasi\u010dni klavir in saksofon) in baro\u010dno glasbo (\u010dembalo) na Nizozemskem.<\/p>\n
Petnajst let je redno deloval v Big Bandu RTV Slovenija kot prvi alt saksofonist in solist, dirigent in skladatelj. \u0160e vedno redno komponira tako za Simfonike RTV Slovenija kot za orkester Slovenske filharmonije.<\/p>\n
V svojem jazzovskem obdobju je deloval z mnogimi lastnimi zasedbami (Quatebriga, Royal Society, \u0160tefbet Rifi, Milko Lazar Quartet) in z mnogimi svetovno znanimi jazzovskimi glasbeniki in nastopal na mnogih znanih evropskih festivalih.<\/p>\n
Posnel ve\u010d kot petdeset LP in CD plo\u0161\u010d z razli\u010dnimi zasedbami in petnajst avtorskih CD plo\u0161\u010d.<\/p>\n
Njegova dela so izvajali priznani doma\u010di in tuji ansambli po celi Evropi, ZDA, Ju\u017eni Ameriki, Kitajski in Rusiji, med ostalim tudi v presti\u017eni Carnegie Hall v New Yorku.<\/p>\n
Poleg skladanja za razli\u010dne komorne zasedbe in simfoni\u010dne orkestre redno ustvarja tudi glasbo za filme, gledali\u0161\u010da in plesne in multimedijske projekte.<\/p>\n
Med mnogimi drugimi nagradami je leta 2005 prejel Nagrado Pre\u0161ernovega sklada, leta 2010 pa \u017dupan\u010di\u010devo nagrado za njegovo skladateljsko delo.<\/p>\n
***<\/p>\n
\u010ce ho\u010de\u0161 komponirati, si mora\u0161 samo izmisliti skladbo, ki si je ni \u0161e nih\u010de. (Robert Schumann)<\/em><\/strong><\/p>\n Kaj je \u017ee povedal slovenskemu ob\u010dinstvu dobro znani \u00bbveliki skladatelj\u00ab 20. in 21. stoletja Goran Bregovi\u0107? \u00bbJe**\u0161 pesmu koja na ni\u0161ta ne li\u010di\u00ab. Ta izjava \u017eal potrjuje dejstvo dana\u0161njega \u010dasa in vseh \u010dasov.<\/p>\n Sicer pa \u2013 Schumanna izjemno cenim; in to vedno bolj. Njegovo delo dale\u010d presega etiketo romanti\u010dnosti, ki so mu jo nasilno prilepili. Tak primer so njegove simfoni\u010dne etide za klavir, ki si jih do takrat \u0161e nih\u010de ni izmislil. Kljub temu niso dobro znane, saj se izvajajo zelo redko. Izvajalci in poslu\u0161alci imajo namre\u010d najraje tak\u0161no glasbo, ki zveni znano ali si jo je izmislil \u017ee nekdo drug.<\/p>\n Tako je usoda glasbe, ki si jo ni \u0161e nih\u010de izmislil, tak\u0161na, kot je usoda teh fantasti\u010dnih etid \u2013 po skoraj dvesto letih od nastanka jih malone nih\u010de ne igra, niti ne pozna.<\/p>\n Mogo\u010de pa smo nestrpni in mogo\u010de eno stoletje sploh ni tako veliko \u010dasa, kot se zdi. Glasbo J. S. Bacha, ki je nastala pred skoraj tristo leti, so zares odkrili \u0161ele stopetdeset let po njegovi smrti. Nato je minilo \u0161e nadaljnjih sto let, da je dobila pribli\u017eno avtenti\u010dno obliko.<\/p>\n Mislim, da je Schumann to lahkotno misel izrazil bolj za \u0161alo ali pa za lastno spodbudo pri ustvarjanju. Tak\u0161ne pogoje si namre\u010d lahko skladatelj v realnem \u017eivljenju izbori le redko in \u010de ima\u0161 sre\u010do, lahko nastane le pe\u0161\u010dica tak\u0161nih skladb.<\/p>\n Negativna konotacija te misli pa je, da je glasba, ki si je ni \u0161e nih\u010de izmislil lahko tudi tako slaba, nevredna poslu\u0161anja. V sodobnem \u010dasu je potreba po novem in samo novem pretirana, a resni\u010dnih umetni\u0161kih prese\u017ekov je zelo malo.<\/p>\n Zame je najbolj\u0161a kombinacija pravi odmerek relativno \u00bbznanega\u00ab in pravi odmerek \u0161e nikoli sli\u0161anega.<\/p>\n \u010ce ne ve\u0161, kaj je disciplina, tudi ne ve\u0161, kaj je svoboda. (Elvin Jones)<\/em><\/strong><\/p>\n Izjava velikega Elvina, enega od glavnih motorjev neko\u010d sodobnega-svobodnega jazza, je lahko tudi dvorezna \u2013 odvisno, na koga se nana\u0161a. Seveda brez discipline ni svobode, a tudi disciplina sama po sebi \u0161e ne predstavlja svobode.<\/p>\n Svobodo si je potrebno izboriti kljub disciplini in obratno. Danes kar mrgoli pridnih in discipliniranih ljudi, netalentiranih umetnikov, ban\u010dnikov itd. Ali so zares svobodni, ali s svojim delom in zgledom sejejo svobodno misel? Nisem \u010disto prepri\u010dan. V veliki ve\u010dini je ravno nasprotno.<\/p>\n Sicer pa zelo dobro razumem, kaj je Elvin hotel povedati. Svoboda je stanje duha. Je poseben \u00bbtalent\u00ab, popolna odprtost, odkritosr\u010dnost, nezlaganost in iskrenost, ne glede na okoli\u0161\u010dine in tudi ne glede na disciplino. \u010ce pa se svobodni duh ho\u010de izraziti v neki vi\u0161ji, prese\u017eni umetni\u0161ki obliki, je potrebna trda disciplina. In ko je delo kon\u010dano, je duh spet svoboden. Vmesne faze pa so lahko zelo naporne, v veliki meri tudi nesvobodne.<\/p>\n Dejanje poslu\u0161anja je v bistvu dejanje komponiranja. (John Cage)<\/em><\/strong><\/p>\n John Cage je dal veliko zanimivih izjav. Skomponiral je tudi precej tak\u0161ne glasbe, kot je ni \u0161e nih\u010de, \u010de se nave\u017eem na zgornji Schumannov citat. Nekako se mu je uspelo izviti iz kletke oziroma premostiti te\u017eo svojega lastnega imena in ob pravem \u010dasu narediti radikalne premike. Bil je pogumen in zelo pomemben mo\u017e, \u010digar delo bo \u0161e dolgo vplivalo na percepcijo poslu\u0161anja in ustvarjanja glasbe prihodnjih generacij.<\/p>\n Strinjam se z njegovo mislijo, a kaj, ko tako zelo malo ljudi poslu\u0161a in tako zelo malo ljudi zares komponira! Ko komponira\u0161, mora\u0161 poslu\u0161ati kot mi\u0161, sprejeti vse, kar ti pride na pot, tudi vsako najmanj\u0161o nianso zvoka ali misli. Zato je pravzaprav predpogoj za komponiranje prav poslu\u0161anje.<\/p>\n Enako velja tudi za igranje, \u0161e bolj pa za svobodno improviziranje, ki je pravzaprav tudi neka vrsta komponiranja.<\/p>\n Ima pa ta misel seveda ve\u010d plati. Ena od teh je po mojem zares svobodno in kreativno poslu\u0161anje kot tako. Ali lahko poslu\u0161alec sokreira glasbo med poslu\u0161anjem? Seveda lahko. Zame je na prvem mestu tak\u0161na glasba, ki poslu\u0161alcu omogo\u010da kreativno poslu\u0161anje in tudi trenutno soustvarjanje, ki je ob vsakokratnem poslu\u0161anju druga\u010dno.<\/p>\n \u010ce pa poslu\u0161a glasbeno kreativna oseba, pa to \u017ee predstavlja prvi akt komponiranja.<\/p>\n Glasba brez ti\u0161ine je kot slika brez \u010drne in bele barve. (Brian Eno)<\/em><\/strong><\/p>\n Brian Eno je veliki mislec in ustvarjalec, neke vrste John Cage sodobne umetni\u0161ke pop glasbe. Marsikaj je obrnil na glavo, da je potem dobil glasbo, ki je nih\u010de \u0161e ni ustvaril. Tak primer je Music for Airports<\/em>.<\/p>\n Odli\u010dno bi bilo, \u010de bi to glasbo vrteli na vseh letali\u0161\u010dih. \u017dal pa temu ni tako, saj ni ni\u010demur podobna, \u010de parafraziram \u00bbskladatelja\u00ab, ki sem ga citiral v enem od prej\u0161njih odstavkov.<\/p>\n Ti\u0161ina je v glasbi popolnoma enakovreden element kot zvok, le da se tega premalo zavedamo. Ti\u0161ina v glasbi omogo\u010da \u0161e bolj poglobljeno do\u017eivljanje \u017ee sli\u0161anega, omogo\u010da kreativno poslu\u0161anje in soustvarjanje glasbene percepcije v poslu\u0161al\u010devih mislih. Seveda so odmerki ti\u0161ine lahko zelo razli\u010dni. Od mikro ti\u0161in med posameznimi toni, ki glasbeno frazo pravzaprav karakterno oblikujejo in ji dajo retori\u010dni pomen, do ve\u010djih pavz in \u0161e ve\u010djih ti\u0161in, v katerih se glasba kristalizira ali zrcali.<\/p>\n Sam imam raje ti\u0161ino kot glasbo, sploh pa ne maram blebetave glasbe. A ker se ukvarjam z glasbo, se moram ukvarjati tudi z zvokom.<\/p>\n Ti\u0161ino pogre\u0161am predvsem v jazzovski glasbi. Ve\u010dina jazzovskih glasbenikov se ne zna ustaviti. Vedno ho\u010dejo pokazati vse, kar znajo in tako sploh ne zmorejo prekiniti glasbene fraze, da bi ji s ti\u0161ino vdahnili \u017eivljenje.<\/p>\n S ti\u0161ino v glasbi je imel te\u017eave tudi John Coltrane. Miles Davis, veliki umetnik ti\u0161ine, ga je ve\u010dkrat grajal, naj zaboga preneha s temi brezkon\u010dnimi veri\u017enimi soli.<\/p>\n Zame vsa glasba prihaja iz ti\u0161ine in se vanjo tudi vra\u010da, v brezkon\u010dnem toku.<\/p>\n Kreativno delo je kot stroj, ki koplje in najde stvari \u2013 emocionalne stvari, ki bodo neko\u010d le surov material za izdelavo razli\u010dnih zadev. Je kot glina, ki se jo bo v prihodnosti lahko uporabilo za ve\u010d re\u010di. (David Byrne)<\/em><\/strong><\/p>\n David Byrne je \u0161e en unikatni posebne\u017e dana\u0161njega \u010dasa. Podobno kot Eno je tudi on neke vrste John Cage pop glasbe. No, o terminu \u00bbpop\u00ab bi se dalo v primeru Ena in Byrna razpravljati.<\/p>\n Njegov projekt \u2013 zvo\u010dna instalacija Playing the Building<\/em> \u2013 je nekaj najbolj zanimivega, kar sem sli\u0161al in videl v zadnjem \u010dasu. Po inventivnosti in sporo\u010dilnosti po mojem dale\u010d presega ve\u010dino formalne sodobne \u00bbresne\u00ab glasbe.<\/p>\n Morda je imel pri tej izjavi v mislih prav ta projekt, s katerim je odprl mnoga vrata razli\u010dnim in popolnoma novim percepcijam dojemanja in ustvarjanja akusti\u010dne glasbe. V veliki dvorani neke zapu\u0161\u010dene njujor\u0161ke tovarne je instaliral star harmonij. Harmonij sam ne izvablja lastnih zvokov, pa\u010d pa je z elektri\u010dnimi \u017eicami povezan z mnogimi elektro motorji in elektro magneti, ki so pritrjeni na najrazli\u010dnej\u0161e predmete po prostoru (cevi, stroji, nakovala, stre\u0161na konstrukcija itd.). S pritiskom na posamezno tipko se spro\u017ei elektro motor – magnet, ta pa aktivira posamezen predmet, da zazveni popolnoma akusti\u010dno.<\/p>\n Tako v tem ogromnem industrijskem prostoru, ki odzvanja v dimenzijah mogo\u010dne gotske katedrale, s pomo\u010djo \u017ee zdavnaj odslu\u017eenih predmetov in strojev nastane neverjetno zanimiva akusti\u010dna zvo\u010dnost, ki je do sedaj \u0161e nismo sli\u0161ali. Gre za nekak\u0161en futuristi\u010dni, postindustrijski ali postkapitalisti\u010dni indufoni\u010dni orkester.<\/p>\n Poglejmo na primer za tisti \u010das popolnoma nove razse\u017enosti glasbe in orkestralnega zvoka, ki so ga pred ve\u010d kot stotimi leti odkrivali Mahler, Wagner in Strauss. Vse to je postal le surov material ali glina, kot pravi Byrne, za holivudske skladatelje, ki se s temi sredstvi \u0161opirijo v masovni filmski produkciji. Sam bi raje videl, da bi nekje v prihodnosti ravno Byrnov tovarni\u0161ki orkester postal ta glina.<\/p>\n Mislim, da so umetniki, izhajajo\u010di iz rock in pop glasbe, kot so Byrne, Eno in Bowie, odkrili mnoge nove poti glasbi prihodnosti. A tega formalna, sama vase zagledana glasbena znanost, \u0161e ni dojela niti priznala.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" z Milkom Lazarjem<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":10817,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-10816","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10816","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10816"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10816\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10818,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10816\/revisions\/10818"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/10817"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10816"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10816"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10816"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}