{"id":10828,"date":"2014-12-09T16:49:07","date_gmt":"2014-12-09T15:49:07","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=10828"},"modified":"2014-12-09T18:19:45","modified_gmt":"2014-12-09T17:19:45","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-36","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=10828","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (36)"},"content":{"rendered":"

\"butch<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Butch Morris<\/strong> : Current Trends in Racism in Modern America <\/em><\/strong>(Sound Aspects, 1986)<\/p>\n

Tole je \u010dudovito nevaren album. In hudo pogre\u0161amo sr\u010dnega Butcha Morrisa, njegov humor, ne\u017enost in ostrino, tudi politi\u010dno, ko je bilo treba in so utihnili \u017ee vsi samooklicani \u00bbradikalci\u00ab.<\/p>\n

Lawrence \u00bbButch\u00ab Morris (roj. 1947 \u2013 u. 2013) se je kot glasbenik kalil in zorel na zahodni obali v ZDA in je bil del skupine \u010drnskh glasbenikov, ki se je v sedemdesetih odpravila na ameri\u0161ki vzhod, v New York. On, David Murray, Black” Arthtur Blythe in \u0161e nekaj glasbenikov, ki so ohlapno pripadali mre\u017eam novega jazza, tudi prekri\u017eali poti s takim posebne\u017eem in skupnostnim organizatorjem glasbe in \u010drnske skupnosti, kakor je bil nenadkriljivi pianist Horace Tapscott.<\/p>\n

Z bratom, basistom Wilberjem sta se preselila v New York in nekaj \u010daso so bili vsi omenjeni del t.i. \u00bbloft jazz scene\u00ab downtowna. Kasneje se je Butch, kakor so ga klicali prijatelji, preselil v Lower East Side in je bil kot \u010drnski glasbenik ena najpomembnej\u0161ih vezi med \u010drnskimi novojazzovskimi glasbeniki in eksperimentalci downtowna okrog Johna Zorna, pa tudi bolj neodvisnih duhov, kot je Elliott Sharp. To v\u010dasih preradi spregledamo, toda njegova svobodoljubna osebnost, ustvarjalni impulz in glasbeni\u0161ka avtoriteta so povezali dve razli\u010dni skupini glasbenikov, ki sta bila v\u010dasih vsaka zase. Ob razredni formaciji je pa\u010d v tudi v glasbenih krogih problem rase vedno bil nekje zadaj, zafrknjen, zoprn, ampak tam, realen. Morris je bil enostavno glasbeno, \u010dlove\u0161ko in politi\u010dno premo\u010dan, da ne bi prehajal teh lo\u010dnic tudi v obdobjih, ko so bile vezi pretrgane in celo konfliktne.<\/p>\n

Po osnovnem poklicu je bil sicer kornetist in je v svoj kornet tudi izzivalno pihal. Noro so\u010den, topel sound je imel. To lahko preverite na zgodnjih albumih Davida Murraya, njegovega dolgoletnega tovari\u0161a. Tedaj sta menjala vlogi trobenta\u010dev skupaj z Olujem Daro. Morris ni bil le jazzar, marve\u010d tudi svobodni improvizator, prizemeljeno lebde\u010da persona.<\/p>\n

V obdobju, ko so kreativni glasbeniki na\u010denjali stare lo\u010dnice med skladateljem in glasbenikom\/izvajalcem, je za\u010del poglabljati in konceptualno razvijati svoj slog \u00bbdirigiranja\u00ab. Njegov conduction<\/em>, ki je prevzet iz fizike kot prevajanje energije, je filozofsko razdeloval in glasbeno dopolnjeval v osemdesetih in devetdesetih letih, s sistemom znakov, organizacijo orkestra, grajenjem blokov in sopostavljanj muzik. Tako kot z druge strani Zorn, ki je komponiral za improvizatorje, je tudi Morris \u00bbdirigiral\u00ab improvizatorjem, jazzarjem in drugim, a tudi velikemu jazzovskemu orkestru Davida Murraya.<\/p>\n

Current Trends in Racism in Modern America <\/em>je takoreko\u010d za\u010detek njegove \u00bbkondukterske\u00ab vloge, a kak\u0161en za\u010detek. To je prav v vsem briljanten album, s politi\u010dno ostrim naslovom, z izvrstno skupino improvizatorjem, kjer se kar \u010duti, kako dirigira, jih vodi in usmerja z izumljenim znakovnim sistemom. Kdor je Morrisa videl v \u017eivo (\u017eal njegovo vodenje orkestra v Ljubljani na jazz festivalu z doma\u010dim big bendom zaradi lokalnih razlogov ni uspelo), in to z zares odprtimi glasbeniki, je do\u017eivel to krasno odprto mo\u010d in toplino, ki jo je seval med glasbenike.<\/p>\n

Glasbeniki so tudi v zadnjih letih, kjer je enkrat tedensko redno vadil, muziciral in nastopal z orkestrom Nublu v baru v Lower East Sideu, dobesedno hiteli s svojih \u0161pilov, da so sedli v orkester, tako intriganten je bil zanje. Hiteli so vsi, mladi, stari, veterani, \u00bbimena\u00ab, prav vsi po vrsti. Butch je v\u010dasih \u0161e zapihal v kornet, njegov sound z du\u0161ilcem je bil nenadkriljiv.<\/p>\n

Tudi naslednji albumi (lahko si nabavite cel boks zbranih del) so bili intrigantni, Homeing (1988)<\/em>, Dust to Dust <\/em>(1991). Zato nekaj tega popamo zraven k izse\u010dku s Current<\/em> Trends<\/em>. Kdor bo malo poizvedoval za zasedami, bo takoj naletel na cvetober kreativnih newyor\u0161kih glasbenikov vseh generacij.<\/p>\n

Na Current Trends<\/em> so muzicirali naslednji: Frank Lowe (tenorsaks), John Zorn (altosaks in duck calls), Brandon Ross (kitara), Zeena Parkins (harfa), Tom Cora (\u010delo),Christian Marclay (gramofoni), Eli Fountain (vibrafoni),Curtis Clark (klavir), Thurman Barker (tolkala), Yasunao Tone (glas) in Butch Morris (\u00bbkonduktor\u00ab).<\/p>\n

Zadnji izsek, ki ga pripenjamo je The Rites<\/em>, posvetilo Posvetitvi pomladi<\/em> Igorja Stravinskega.<\/p>\n

Nem\u0161ki baisist Peter Kowald je \u017ee v osemdesetih zanj rekel, da igra \u00bbsweet music\u00ab, tako sweet, da ji ne more\u0161 ube\u017eati. Tako je glasbo delal z ljudmi Lawrence \u00bbButch\u00ab Morris. Pogre\u0161amo ga.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n