Eksodus: Bogovi in kralji <\/em>(Exodus: Gods and Kings<\/em>, Ridley Scott, glasba Alberto Iglesias, 2014)<\/p>\n Priznani re\u017eiser Ridley Scott prina\u0161a tokrat na velika platna znani in oguljeni ep s pompoznim naslovom Eksodus: Bogovi in kralji<\/em>. Gre za zgodbo o drznem pogumu mo\u017ea, ki se je zoperstavil mogo\u010dnemu egip\u010danskemu imperiju. S pomo\u010djo najnovej\u0161ih vizualnih u\u010dinkov se pred na\u0161imi o\u010dmi ponovno dvigne mit o kljubovalnem vodji Mojzesu (Christian Bale), ki se postavi po robu faraonu Ramzesu (Joel Edgerton) in pri tem po\u017eene 400 tiso\u010d su\u017enjev na mogo\u010dno popotovanje in pobeg iz Egipta, ki ga pestijo smrtonosne nadloge. Beg iz Egipta je izvirna in vsekakor juna\u0161ka saga, hkrati pa mogo\u010dna in osebna zgodba, polna \u010dustvenosti, rivalstva in izdaj, zaokro\u017eena z neusahljivim iskanjem svobode. Scott pravi, da je zanj Mojzesovo \u017eivljenje ena najve\u010djih pustolov\u0161\u010din in duhovnih podvigov vseh \u010dasov. V\u0161e\u010d mu je vse, kar presega okvire preproste resni\u010dnosti, pri tem pa poudarja, da je z Eksodusom hotel o\u017eiviti egip\u010dansko kulturo in odhod Judov na na\u010din, kakr\u0161en doslej ni bil mogo\u010d. Pri tem ima seveda prav \u2013 sodobni ra\u010dunalniki omogo\u010dajo, da je postal film resni\u010dna prevara vseh prevar, iluzija vseh iluzij in tale zgodba se kot naro\u010dena ujame z vsem tem. Tudi kar zanimiv nabor hollywoodske smetane pripomore k temu, saj sre\u010damo obraze, kot sta \u017ee omenjena Christian Bale in Joel Edgerton, ob njima pa neustra\u0161na Sigourney Weaver (Tuya) in legendarni Ben Kingsley (Nun).<\/p>\n Re\u017eiserja, producenta in ustvarjalca filmske magije Ridleya Scotta poznamo kot avtorja spektakularne drame Gladiator<\/em> (2000, glasba Hans Zimmer) in kultnega ‘prequel Alien’ z naslovom Prometej <\/em>(Prometheus<\/em>, 2012, glasba Marc Streitenfeld), tokrat se je pa\u010d spustil v gnezdo ra\u010dunalni\u0161kih u\u017eitkov in bibli\u010dnih pretiravanj. Sama zgodba je resni\u010dno \u017ee tolikokrat povedana in obra\u010dana naokoli, da bi ji zlahka priznali, da se je izpela. Toda ne \u2013 Scott najde v njej \u0161e nekaj poant, \u0161e nekaj osebnih in pod-osebnih nians, s katerimi nas \u017eeli prepri\u010dati, da gre za neko novo videnje starega sveta, stare povesti. Tudi \u010de je to res, pa vendar ostaja celoten film bolj kot ne na spektakularnem prikazovanju mno\u017ei\u010dnih \u0161tosov, ki se v skoraj triurni epopeji med bogom, Mojzesom in Ramzesom pa\u010d kon\u010da, ponovno, v prid tistih, ki so pobegnili. Glasbo je prispeval Alberto Iglesias (rojen 1955), znano ime \u0161panskega glasbeno-filmskega sveta.<\/p>\n Iglesias je svoje tri nominacije za glasbenega oskarja prejel kot avtor filmske glasbe za filme Zvesti vrtnar<\/em> (The Constant Gardener<\/em>, Fernando Meirelles, 2005), Tek za zmajem<\/em> (The Kite Runner<\/em>, Marc Forster, 2007) in Kotlar, kroja\u010d, vojak, vohun<\/em> (Tinker Tailor Soilder Spy<\/em>, Tomas Alfredson, 2011). Vsekakor pa se njegovo ime tesno navezuje na re\u017eiserja Pedra Almod\u00f3varja, s katerim je naredil kar precej uspe\u0161nih filmov \u2013 med njimi so Vse o moji materi<\/em> (Todo sobre mi madre<\/em>, 1999), Govori z njo<\/em> (Hable con ella<\/em>, 2002), Slaba vzgoja <\/em>(La mala educaci\u00f3n<\/em>, 2004), Vrni se<\/em> (Volver<\/em>, 2006) in Ljubimci nad oblaki<\/em> (Los amantes pasajeros<\/em>, 2013). Tokratni izziv pa mu je bil veliki spektakel, kar bi lahko rekli, da je v njegovem glasbenem opusu nekaj povsem novega. Prav zaradi tega pa se je bu\u010dno zgledoval po predhodnikih tega filmskega \u017eanra in prav je, da nekaj tega poslu\u0161amo bolj natan\u010dno.<\/p>\n Med zanimive glasbene dele sodi Nun’s Story<\/em>, temna in \u017ealostna pripoved o tem, kako bi lahko ljudje \u017eiveli v miru in so\u017eitju, \u010de bi ne bilo toliko pohlepa. Sledi The Coronation<\/em>, nekoliko klasicisti\u010dno obarvana partitura, v kateri pa vendar lahko ob\u010dudujemo majhen del Iglesiasa, kot ga poznamo iz drugih filmov. Ko natan\u010dneje prisluhnemo, se nam lahko celo zazdi, da je ta del iz popolnoma druge filmske zgodbe, kakor nam jo ho\u010de Scott prodati.<\/p>\n Sledi Ramses Retaliates<\/em>, veli\u010dastna razbijanka z orkestrom in zborom, kakor bi poslu\u0161ali Carmino Burano<\/em> (Carl Orff) kri\u017eano z velikimi filmi, kot so bili Ben-Hur<\/em> (William Wyler, 1959; glasba Mikl\u00f3s R\u00f3zsa) ali pa Deset zapovedi<\/em> (The Ten Commandments<\/em>, Cecil B. DeMille, 1956; glasba Elmer Bernstein). Prav slednji govori pravzaprav o enakih zgodovinskih te\u017eavah, kakor Eksodus<\/em> \u2013 samo, da je bil tedaj Charleston Heston dober Mojzes, Yul Brynner pa hudoben Ramzes. Podobno otvoritveni temi je del z naslovom Arm Chop<\/em>, vase zazrta melodija, kateri sledi liri\u010dni Goodbyes<\/em>, skoraj godalno-solisti\u010dno obarvana glasba, ki se v film skrije tako dobro, da jo skoraj ne opazimo kot neko ‘veliko’ glasbeno misel, sama zase pa je romanti\u010dno oblikovana poema, ki morda v tem filmu ne najde dobrega mesta. Ko presko\u010dimo nekaj delov, naletimo na kompozicijo, ki ima naslov Alone in the Desert<\/em>, kar je nekak\u0161na Mojzesova kontemplacija nad usodo svojega naroda in njega samega, predvsem pa je to tista znana dvogovorna seansa med njim in bogom-gore\u010dim grmom. Logi\u010dno nadaljevanje je vsekakor del Climbing Mt. Sinai<\/em>, saj je tam tisti kraj, kjer o\u010dak prejme deset zapovedi, katerih se \u0161e danes ni mogo\u010de dr\u017eati \u2013 \u010deprav gre za najbolj smiselno in najkraj\u0161o ustavo \u010dlove\u0161tva. Deset zapovedi\/prepovedi in to bi bilo to. Redko kdo jih pozna, prav zaradi tega pa je svet tak\u0161en, kakr\u0161en pa\u010d \u017ee je. Tudi svet tistih, ki so jih v imenu svojega boga prejeli, da ne bo pomote. Ne zmorejo se jih dr\u017eati in pika. In o tem spregovoril del I Need a General<\/em>, saj se sam bog namre\u010d ne bo me\u0161al v \u010dlove\u0161ka pretepanja, klanja, la\u017ei, podtikanja in podobne umazanije. Zato okrona Mojzesa za generala in ta gre med ljudi po\u010deti to, kar potem postane o\u010ditno. Glasba pa je vsekakor nekak\u0161na Vltava (hommage \u00e0 B. Smetana<\/em>) po Iglesiasovo. In \u017ee smo pri glavni temi z naslovom Exodus<\/em>. Res je, da je napisana izredno \u0161irokopotezno, lahko bi celo rekli pretenciozno, vendar ponuja premalo notranjega materiala, s katerim bi se dalo film za\u0161iti. Melodija je skrita v harmonijo, je preve\u010d prevpita, \u0161ele mehek vokal ji da nekoliko \u010dlove\u0161kega zanosa. Med zanimivej\u0161imi glasbenimi idejami tega (navidezno drugega) dela filma je vsekakor glasba Ramses’ Insomnia<\/em>, kjer se nespe\u010dnost dejansko razkriva tako skupaj s sliko, kakor tudi z nekoliko drznej\u0161o glasbeno tvarino. Iglesias je o\u010ditno odsko\u010dil v manj predvidljive filmske vode, kar je mo\u017eno samo pohvaliti. Po tej plati je zanimiv del \u0161e Hail<\/em>, nato pa We Cross the Water<\/em>. Pri\u010dakovana zgodba se tukaj ponovi v vsej svoji ra\u010dunalni\u0161ki grafiki, kar je bilo pri\u010dakovano in napovedovano, razprto morje pa deluje resni\u010dno stra\u0161ljivo in klavstrofobi\u010dno. Glasba k temu pripomore le \u0161e kot sopotnica.<\/p>\n Alberto Iglesias se s tem spoprime v delu Into The Water<\/em>, kamor nas glasbeno potegne in popelje, dobro pa je postavljen otro\u0161ki zbor, nekak\u0161no oddaljeno premi\u0161ljevanje nad godalnim solom. Sledi The Chariots<\/em>, pri\u010dakovana dirka na \u017eivljenje in smrt, nato pa Hebrews<\/em>, na hitro \u0161ablonsko re\u0161eno glasbeno-\u017eidovsko vpra\u0161anje. Glasbeni del Tsunami<\/em> se zaje v sliko in pomaga preliti vse te tone morja preko velikega platna, pred koncem pa sli\u0161imo \u0161e Sword Into Water<\/em>, reminiscenco na prve filmske takte, le da sedaj v bolj oto\u017enem, spoznavnem duhu: kot bi Iglesias hotel re\u010di, da boga pa\u010d ni mo\u017eno premagati. A to tudi \u017didje dobro vedo.<\/p>\n In za sam konec, kakor poklon filmski zgodovini, zazveni del z naslovom The Ten Commandments<\/em>. Lahko bi rekli, da se ob tem Iglesias pokloni Elmerju Bernsteinu, saj sli\u0161imo izredno podobno orkestracijo, veliki zbor in liri\u010dno melodijo, ki se pne v nebo \u2013 tja, kamor bi se morali usmerjati pogledi tistih, ki svetu resni\u010dno \u017eelijo mir. Resnici na ljubo pa moramo spomniti, da prav ti \u017eivijo nadvse preskrbljeni, zelo dobro oble\u010deni, obuti, siti in varno pospravljeni za Vatikanskimi zidovi \u2013 in \u0161e vedno skrbno varujejo zlato tele, katerega je \u017ee Mojzes neko\u010d prepovedal. Da o Jezusu niti ne govorimo \u2013 a to je \u017ee drugi film.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/12\/Exodus_2-600x337.jpg\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/12\/Exodus_3-600x314.jpg\")
<\/a>Celotna partitura ima kar 32 delov, kar sicer za tako dolg film ne predstavlja prevelikega obsega, vendar bi nekatere dele lahko tudi mirno izpustili, saj niso tako pomembni, da bi ne mogli brez njih prav tako dobro \u017eiveti. Otvoritvena tema ima naslov preprosto Opening<\/em>, se pa spaja s prvo filmsko temo War Room<\/em>. Globoki toni nas popeljejo v davnino, premaknemo se v svet pred nastankom legende. Tudi izbor glasbil in glasu je temu primeren, nekoliko pa vendar spominja na to, kar je naredil Peter Gabriel za film Zadnja Kristusova sku\u0161njava<\/em> (The Last Temptation of Christ<\/em>, Martin Scorsese, 1988). Sledi Leaving Memphis<\/em>, tipi\u010dna trobentarska ekshibicija, nato pa Hittite Battle<\/em>, torej vojna hetitov. O njih vemo zelo malo, a so bili zelo pomembni. Okoli leta 1.600 pred na\u0161im \u0161tetjem so namre\u010d zasedli Babilon in naredili svoj imperij \u2013 velesilo, enakovredno tako opevanemu Egiptu. Razvili so knji\u017eni jezik, ki je najstarej\u0161i ohranjeni indoevropski jezik, njihova najbolj poznana pesnitev pa je Ep o Gilgame\u0161u<\/em>. Imeli so svoj zakonik in zgodovinopisje. Film (aka Scott) pa jih prika\u017ee bolj kot ne kot pretepa\u010de.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/12\/Exodus_4-600x399.jpg\")
<\/a><\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/12\/Exodus_5-600x337.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"