{"id":10896,"date":"2014-12-22T08:30:54","date_gmt":"2014-12-22T07:30:54","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=10896"},"modified":"2014-12-23T11:23:48","modified_gmt":"2014-12-23T10:23:48","slug":"joe-cocker-1944-2014","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=10896","title":{"rendered":"Joe Cocker (1944 – 2014)"},"content":{"rendered":"

Pod naslovom Zadnje desetletje<\/strong> objavljeno v Muski, 2005, \u0161t. 5-6<\/span><\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Tale zapis ni ravno kak splo\u0161ni prerez. No\u010de biti. Zdi se mi, da tega pri Cockerju ni treba ve\u010d po\u010deti. Rodil se je, nekaj malega \u0161olal tudi, potem pa je \u2026 pel. Je pa zanimivo ponovno pretuhtati, kaj je po\u010del zadnja leta. Ker namre\u010d zadnja leta stare ptice po\u010dnejo \u010dudovite stvari. Stara drevesa so vedno mo\u010dnej\u0161a in stare reke vsak dan \u0161ir\u0161e, je pel John Prine v pesmi Hello In There<\/em>. Stari ljudje postanejo osamljeni, je dodal. Morda bi moral \u0161e dodati: stare legende pa pra\u0161ijo riti!<\/p>\n

\"Joe<\/a>foto: www.cocker.com<\/p>\n

Plo\u0161\u010da Heart & Soul<\/em> (2004) je po\u0161teno osvetlila bluesovske in soulovske korenine Joeja Cockerja. \u00bbTa fant spi z mojimi plo\u0161\u010dami!\u00ab<\/em> je neko\u010d o Cockerju povedal Ray Charles. To je verjetno dr\u017ealo in ni\u010d hudega, da (\u010de) je bilo tako. Glasovna podobnost z Rayem Charlesom ni bila nikoli prva stvar, ki bi se je spomnili pri Joeju Cockerju. Vedno nas je bolj zanimalo to, kako zna, s kakr\u0161nimkoli glasom \u017ee, izbrati pesmi, ki mu pristajajo, in jih poosebiti. Pa najsi bodo priredbe uspe\u0161nic brata Raya, pesmi Beatlov, popevke, blues ali kaj \u0161estega.<\/p>\n

Tokrat ne bomo lajnali o Woodstocku in o zadetih sedemdesetih letih, ampak se bomo posvetili bolj ali manj zadnjemu desetletju 20. stoletja in \u0161e malo Cockerjevega dela. Po uspe\u0161nih albumih Unchain My Heart<\/em> (1987) in One Night Of Sin<\/em> (1989), na katerih se je spet najbolje izkazal prav v priredbah pesmi svojih herojev (obe naslovni), se je te smeri dr\u017eal (ve\u010dinoma) tudi naprej. Prva pomembnej\u0161a zadeva, ki jo je naredil v zadnjem desetletju 20. stoletja, je bila odmevna plo\u0161\u010da Night Calls<\/em> (1992), s katere si bo treba zapomniti predvsem priredbo Lennonove You’ve Got To Hide Your Love Away<\/em>, tej pa je sledila priredba Hiattove Have A Little Faith In Me<\/em> (1994). Hiatt je bil in je \u0161e vedno zelo zavezujo\u010d avtor in z omenjeno priredbo je Cockerju spet uspelo prepri\u010dljivo ujeti obe vrsti duha, preteklega (Hiatt premore mo\u010dan (avtorski) zgodovinski glasbeni spomin) in sedanjega (Hiatt je z obema nogama (avtorsko) trdno v komentiranjih vsega, kar se (mu) dogaja zdaj). Na vso sre\u010do ni Cocker nikoli rinil v komercialno popevkarstvo po vsej sili in si je vedno znal vzeti \u010das za spo\u0161tljiv postanek ob vsem, kar je bilo vrednega v preteklosti, in tistim, kar aplicira nanjo v sedanjosti. Morda je bila leta 1994 ve\u010dja uspe\u0161nica njegova priredba pesmi Summer In The City<\/em> Lovin’ Spoonfulov (z istega albuma), a naslovni pesmi je bil cockerjevski \u010das bolj naklonjen. \u010ceprav je Summer pri\u0161la s starej\u0161ega, zelo pretanjenega nakovala Johna Sebastiana. Spominjam se, ko sem v Angliji poleti 1994 kupil malo plo\u0161\u010do Summer In The City. Aha, Cocker je spet na svojem tiru, sem si dejal, in potem malo plo\u0161\u010do s precej\u0161njo radostjo podaril bratrancu, sebi pa kupil kar album. Have A Little Faith<\/em> sem sli\u0161al po Summer, \u010de ne drugje, v menzah in kinodvoranah. Za radio nisem imel kaj dosti \u010dasa. Ampak sem vedel: ko neko pesem za\u010dnejo vrteti v kinu, je to to. Podobno so v Ljubljani v Be\u017eigradu zvrteli skoraj celotno plo\u0161\u010do Leonarda Cohena, The Future<\/em> (1992). Ni zlomka, da je ena njegovih najbolj\u0161ih!<\/p>\n

Organic<\/em> je leta 1996 prinesel nekak\u0161en prerez Cockerjevih korenin \u2013 od Delta Lady<\/em>, Bye Bye Blackbird<\/em> (ali se spominjate razli\u010dice Trinija Lopeza?), You Are So Beautiful<\/em> do You Can Leave Your Hat On<\/em> Randyja Newmana, ki jo vedno povezujem s Cohenovo Don’t Go Home With Your Hard-on<\/em>. Zdi se mi, da je Cohenova nekak\u0161no logi\u010dno nadaljevanje Newmanove. Kakorkoli \u017ee, izkazalo se je, da je zbirka Organic precej dobro namerila, kar zadeva Cockerjev ugled v de\u017eeli bluesa. Predvsem je bila umazana. Ja, tudi You Are So Beautiful je precej ostra pesem, kljub baladnosti. Na\u010din, na katerega jo Cocker poje, ji takoj odvzame vse bistvene sentimentalne poteze, sploh pa prvine solzave ljubezenske popevke. O teh ni govora!<\/p>\n

In po treh plo\u0161\u010dah s tako zanimivo in ostro \u00bbkoreninsko\u00ab naravnanostjo je moralo spet priti do ubla\u017eitve sunka. Plo\u0161\u010da Across From Midnight<\/em> (1997) je Cockerju prinesla \u0161e eno pop uspe\u0161nico N’Oubliez Jamais<\/em>, ki se je veselo vrtela (med drugim) v vseh mariborskih menzah, v katerih sem tisti \u010das jedel. Spominjam se, da sem zraven bral nekaj o fonetiki, germanistika je pa\u010d zahtevna re\u010d, pa \u0161e osnove franco\u0161\u010dine sem lahko obnavljal. Morda tole zveni malce sarkasti\u010dno, ampak ni mi\u0161ljeno tako. Plo\u0161\u010da Across The Midnight je bila logi\u010dna in potrebna poteza. Joe Cocker je seveda najprej pevec. Nekdo, ki mu lahko zaupa\u0161 najrazli\u010dnej\u0161e gradivo in ve\u0161, da bo \u0161e tak pop spremenil v zelo prebavljiv (kvazi? no ja, tokrat) blues. \u00bbRodil sem se tako, polo\u017eaj mi bil je dan \/ na ta svet sem bil z zlatim glasom poslan \u2026\u00ab<\/em> je svoj\u010das pel Cohen, medtem ko lahko pri Cockerju pozabimo na ost v verzu in \u00bbzlat\u00ab razumemo tudi \u2026 hja \u2026 morebiti komercialno, vsekakor pa \u00bbravno prav hrapavo\u00ab. Ravno prav sem kadil in pil, bi lahko rekel Cocker, \u010deprav je Tom Waits dokaz, da lahko mirno tudi prese\u017eno kadi\u0161 in pije\u0161 \u2013 dolo\u010den \u010das.<\/p>\n

Koga bo morda iritiralo, da toliko omenjam Cohena. Cocker je naredil izredno kvalitetno razli\u010dico njegove pesmi First We Take Manhattan<\/em> in jo leta 1999 postavil na \u010delo albuma No Ordinary World<\/em>. S tem mu je takoj porezal polovico sicer\u0161nje precej\u0161nje popovske naravnanosti in ga naostril. Pa malce je poskusil s soulom. Ne, Manhattan je ostal najbolj v spominu, \u010deprav (pre)velika uspe\u0161nica ni bil. Ameri\u010dani so se \u017ee za\u010deli bati za Manhattan, Evropejcem pa je za\u010delo \u017ee iti na \u017eivce, da je Berlin vedno \u0161ele drugi. Ko je pri\u0161lo leto 2002, se je izkazalo, da je podobno mislil tudi Cocker, saj je z albumom Respect Yourself<\/em> spet malce opilil robove. You Can’t Have My Heart<\/em> mi je \u0161e vedno v\u0161e\u010d. Zdi se mi nekak\u0161en podalj\u0161ek Lovettove Give Back My Heart<\/em> iz leta 1987.<\/p>\n

\u010ce zdaj pogledamo na desetletje, ki smo ga obdelali, se nam Cocker spet prika\u017ee v zelo \u0161iroki in svetli lu\u010di. \u0160irina njegove glasbene zavesti in njegovo delo v zavesti poslu\u0161alstva je v devetdesetih in v novem tiso\u010dletju dokon\u010dno zacementiralo to, kar je bilo jasno \u017ee desetletja prej: Cocker lahko od vre\u0161\u010de\u010dega bluesa sko\u010di v prijetni lahkotni pop, pa bo slednji \u0161e vedno ravno dovolj oster, da bo s tistim vre\u0161\u010de\u010dim od prej (bluesom) obdr\u017eal temelje njegove glasbe tam, kjer morajo biti, namre\u010d zavedajo\u010d se izro\u010dila in njegovega pomena v sedanjosti. Hkrati pa po mo\u017enosti \u010dim ve\u010d prijetne glasbe. To dokazuje tudi studijski album Heart & Soul<\/em>, ki je sicer vsaj po mojem mnenju eden njegovih najbolj\u0161ih doslej. Na njem je vse to, kar omenja naslov, ampak se ne bi toliko omejevali na naslov, kot na to, kaj prina\u0161a album. Ko smo \u017ee mislili, da One<\/em> po Johnnyju Cashu ne more zapeti nih\u010de ve\u010d, jo je zapel Cocker. V pesmi sicer ni niti pribli\u017eno toliko bole\u010dine in \u00bbstarosti\u00ab kot v Cashevi razli\u010dici, je pa tiste vrste pretresljivost, ki bi jo pesmi pridal brat Ray, \u010de bi \u0161e \u017eivel. Pesem postane \u010drna<\/em>, no. V izvirni razli\u010dici je malce, za \u0161\u010depec gospelovskega ob\u010dutka, a kljub temu predvsem pop rock. Pri R.E.M. je pop. Pri Cashu je Gospel. Gospel.<\/em> Pri Cockerju je blues, vendar ne \u00bbtrujeni\u00ab blues, kot ga je zaznati v gospelu Johnnyja Casha, ampak \u00bbholler\u00ab. Da ne govorim o tem, da je Cockerju uspelo na eno plo\u0161\u010do prepri\u010dljivo spraviti tako Lennonovo Jealous Guy<\/em> kot eno najlep\u0161ih balad devetdesetih let in pesem, ki je precej zaznamovala mojo generacijo, Everybody Hurts<\/em>. R.E.M. v \u00bbomeh\u010dani\u00ab izvedbi, so pravili takrat. Postavite zraven Find The River<\/em> z iste plo\u0161\u010de \u2013 in je mehkobe hitro konec, \u010de je je sploh kaj.<\/p>\n

Ja, in poleg Jealous Guy, Hurts in One se znajdeta \u0161e I Put A Spell On You<\/em> in Chain Of Fools<\/em>. Pa imate ves spekter soula zadnjih \u0161tiridesetih let, recimo. Naslov albuma ni naklju\u010den. Zelo dobro premi\u0161ljen je.<\/p>\n

 <\/p>\n

Viri:<\/p>\n

diskografija Joeja Cockerja 1968\u20132004
\nwww.amazon.com
\nwww.cocker.com (uradna stran)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V spomin iz arhiva tiskane Muske<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":10897,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-10896","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10896","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10896"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10896\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10899,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10896\/revisions\/10899"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/10897"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10896"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10896"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10896"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}