Ob smrti glasbene legende je pa\u010d vedno tako, da se \u017eelimo spomniti vsega, kar je tako ali druga\u010de ostalo \u010dlove\u0161tvu medtem, ko je oseba prestopila mejo fizi\u010dnega ustvarjalnega procesa. Joe Cocker, veliko ime glasbene zgodovine, je bil tudi del filmskega sveta in prav je, da povemo tokrat tudi nekaj o tem.<\/p>\n Cockerjevo glasbo najdemo v skoraj sto filmih, kar ga uvr\u0161\u010da pravzaprav v vrh citiranih in uporabljenih glasbenikov v filmski industriji. Najprej ga sre\u010damo leta 1969 v TV filmski seriji pod naslovom Glasbene scene<\/em> (Music Scenes<\/em>, 1969-1970), kjer je osnovni, 45-minutni format oddaj namenjen temu, da se predstavi sodobna glasbena scena. Joe Cocker postane del glasbene pripovedi med imeni, kot so Janis Joplin, The Beatles, James Brown, Jerry Lee Lewis, The Everly Brothers, Paul Anka, Tom Jones, Bo Diddley, Johhny Cash, Neil Diamond, B. B. King, Santana, Ckuck Berry in Steve Allen, \u010de omenimo le nekatere. Tako predstavi dve svoji skladbi in sicer Delta Lady<\/em> in znano Something<\/em>. Leto kasneje ga lahko vidimo na posnetku festivala Woodstock (1970), kjer izvaja With a Little Help from My Friends<\/em>, sicer skladbo Johna Lennona in Paula McCartneyja. Prvi za ta resen film, v katerem je njegova glasba, pa je Sodobna romanca<\/em> (Modern Romance<\/em>, Albert Brooks, 1981), v katerem sli\u0161imo pesem You are so Beautiful<\/em>. Film sicer ni bil nekak\u0161en veliki hit, vendar prav z glasbo osvojil marsikatero filmsko uho \u2013 med Joe Cockerjem so se pojavili namre\u010d \u0161e skupina Nazareth (Love Hurts<\/em>), pa The Beach Boys (God Only Knows<\/em>) in pa mladi Michael Jackson (She’s out of my Life<\/em>).<\/p>\n Leta 1988 pa na praznovanju 70. rojstnega dne Nelsona Mandele predstavi pesem Unchain My Heart<\/em> \u2013 in si pridobi preko dokumentarnega filma o tem dogodku, prva mesta na lestvicah najbolj popularnih izvajalcev. In \u0161e istega leta nastane skoraj kultni film Bill Durham<\/em> (Ron Shelton, 1988), v katerem nastopa nepozabni igralski trio: Kevin Costner (Crash), Susan Sarandon (Annie) in pa Tim Robbins (Ebby). In pa seveda skladba, ki smo si jo od tedaj mnogi po\u017evi\u017egavali: When a Woman Loves a Man<\/em>. Sledi film Nedo\u017eni \u010dlovek<\/em> (An Innocent Man<\/em>, Peter Yates, 1989), v katerem nastopata Tom Selleck (Limmie) in F. Murray Abraham (Virgil) \u2013 ampak skladba, ki nas zanima pa je pesem When the Night Comes <\/em>(avtor skladbe je Bryan Adams). In Joe Cocker je kot posameznik ponovno med filmskimi uspe\u0161nicami, bi lahko zapisali. Celotno partituro za ta film je naredil Howard Shore, vendar je Joe Cocker edini izvajalec skladbe izven filmske glasbe. Zagotovo mnogi pomnijo film Telesni stra\u017ear<\/em> (The Bodyguard<\/em>, Mick Jackson, 1992), v katerem je nastopala Whitney Houston (Rachel), \u017eal umrla 2012, ob njej pa Kevin Costner (Frank). Toda med skladbami, kot so bile I Have Nothig<\/em> in I Will Always Love You<\/em> (Whitney Houston) ali pa Someday <\/em>(Lisa Stansfield), sli\u0161imo tudi, kako Joe Cocker izvede Trust Me<\/em>. Bravo.<\/p>\n Veliki met med filmske glasbene uspe\u0161nice mu je prinesla kriminalna drama z naslovom Carlitov zakon<\/em> (Carlito’s Way<\/em>, Brian De Palma, 1993), kjer sta nastopala v glavnih vlogah Al Pacino (Carlito) in pa Sean Penn (Kleinfield). Ampak Joe Cocker pa je prispeval song z naslovom You are so Beautiful<\/em> in je bil ob velikih uspe\u0161nicah, kot so bile Oye Como Va<\/em> (Santana), You Should be Dancing<\/em> (The Bee Gees) in That’s the Way \/ I like it<\/em> (KC&The Sunshine Band) najbolj poslu\u0161ana pesem iz tega filma. Od sodobnej\u0161ih, novej\u0161ih filmov pa velja omeniti akcijskega Iron Man 2<\/em> (Jon Favreau, 2010), kjer igrata kot \u017ee ute\u010deni par Robert Downey Jr. (Tony) in Gwyneth Paltrow (Pepper) \u2013 filmsko partituro je naredil John Debney, vendar je Joe Cocker prispeval avtorsko glasbo v obliki pesmi California Love<\/em>, ki pa jo izvaja Tupac Shakur (znan tudi kot 2Pac). Sicer pa v filmu sli\u0161imo legendarne skladbe, kot so Should I stay or should I go<\/em> (The Clash), Another one Bites the Dust <\/em>(Queen) in seveda Thundersruck<\/em> (AC\/DC), da ne bo pomote. Ampak Joe Cocker je ponovno in \u0161e vedno zraven.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/12\/Joe-Cocker_2-e1419353912951-600x299.jpg\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/12\/Joe-Cocker_Officir_3-e1419353601981-600x463.jpg\")
<\/a>Pravi uspeh pa mu je prinesla citiranost v filmu Oficir in Gentleman<\/em> (An Officer and a Gentleman<\/em>, Taylor Hackford, 1982), kjer je postala najbolj poslu\u0161ana njegova Up Where We Belong<\/em>. In tako se mu je skozi glasbo odprl tudi svet v filmsko umetnost. Film je postal uspe\u0161nica tudi zaradi njegovega hita, saj sta Richard Gere (Zack) in Debra Winger (Paula) postala skoraj sinonim za to pesem. Zato pa se leto kasneje (1983) na sami podelitvi zlatih kipcev oskar predstavi s skladbo \u0161e v \u017eivo. Kmalu sledi drugi veliki filmske met \u2013 to je filmska romanti\u010dna drama Devet tednov in pol <\/em>(Nine \u00bd Weeks<\/em>, Arian Lyne, 1986), kjer sta bila nepozabna eroti\u010dna ljubimca Kim Basinger (Elizabeth) in seveda Mickey Rourke (John). Le kdo ne pozna scene pred hladilnikom z jagodo v popku mlade Kim? Tako je Joe Cocker prispeval pesem You Can Leave Your Hat On<\/em>.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/12\/Joe-Cocker_Sleepless_4-600x338.jpg\")
<\/a>Romanti\u010dno razpolo\u017eeni zagotovo pomnijo film Romanca v Seattlu<\/em> (Sleepless in Seattle<\/em>, Nora Ephron, 1993), v katerem je glasba enako pomembna, kakor pa glavna igralca: Tom Hanks (Sam) in pa Meg Ryan (Annie). Da niti ne omenjamo fantka, ki ju zaradi klica na radijsko postajo, pove\u017ee \u2013 to pa je Ross Malinger (Jonah). Film je pravi juke-box, vendar smo lahko pozorni na nekaj pesmi, ki so \u017ee skoraj bile hit, po filmu pa so to zagotovo postale: When I Fall in Love<\/em> (C\u00e9line Dion), As Time Goes by<\/em> (Jimmy Durante \u2013 v spomin na veliki film Casablanca \/1942\/<\/em> in nepozabno ljubezen skozi in zaradi te glasbe \u2013 Humphrey Bogart\/Rick\/ in prelepa Ingrid Bergman \/Ilsa\/), tukaj je \u0161e Sleigh Ride<\/em> (Roy Rogers) in pa Bye Bye Blackbird<\/em>, katero predstavi Joe Cocker. Za vrhunec filma moramo opozoriti \u0161e na Over the Rainbow<\/em> (Ray Charles), saj je postala hit prav zaradi tega filma in te interpretacije. Sicer pa film ponudi tudi pesem Stardust<\/em> (Nat King Cole), pa A Kiss to Build a Dream on<\/em> (Louis Armstrong) in legendarno Make Someone Happy<\/em> (Jimmy Durante). Pa nazaj h Cockerju.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/12\/Joe-Cocker_Flihgt_5-600x338.jpg\")
<\/a>In \u010disto pri koncu tega hitrega pogleda v poslu\u0161anje komadov, ki jih je k filmskim sanjam prispeval Joe Cocker, moramo omeniti \u0161e njegov prispevek, katerega je mo\u010d sli\u0161ati v filmski drami Polet<\/em> (Flight<\/em>, Robert Zemeckis, 2012), kjer sta odli\u010den par Nadine Velazquez (Katarina) in pa Denzel Washington (Whip). Filmsko partituro je naredil Alan Silvestri, Joe Cocker pa je prispeval izvedbo skladbe Feelin’ Alright<\/em>. V filmu sli\u0161imo \u0161e eno izvedbo te pesmi (skupina Traffic), vendar je Cockerjeva verzija ostala nedosegljiva. Vsekakor pa se spla\u010da v tem filmu omeniti \u0161e vrsto drugih pesmi in izvajalcev, med katerimi so Under the Bridge<\/em> (Red Hot Chili Pappers), pa Sweet Jane<\/em> (skladbo je napisal Lou Reed, izvajajo pa jo odli\u010dni Cowboy Junkies), potem kultni Sympathy for the Devil<\/em> in Gimme Shelter<\/em> (The Rolling Stones) in Never Get Out of These Blues Alive<\/em> (John Lee Hooker).<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/12\/Joe-Cocker_6-600x338.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"