{"id":11008,"date":"2015-01-07T01:43:28","date_gmt":"2015-01-07T00:43:28","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=11008"},"modified":"2015-01-07T10:41:51","modified_gmt":"2015-01-07T09:41:51","slug":"plosca-chuck-berry-rocknroll-music-any-old-way-you-choose-it-bear-family-2014","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=11008","title":{"rendered":"PLO\u0160\u010cA: Chuck Berry – Rock\u2019n\u2019Roll Music, Any Old Way You Choose It (Bear Family, 2014)"},"content":{"rendered":"

\"berry\"<\/a><\/p>\n

Zalo\u017eba Bear Family<\/a> iz Nem\u010dije, znana po skrbnih arhiviranjih opusov velikanov in starost popularne glasbe, je proti koncu leta 2014 obelodanila dolgo napovedovano zbirko Chucka Berryja<\/em><\/a>, mo\u017ea, ki ga br\u017e\u010das pozna vsak, ki se je kdajkoli vsaj be\u017eno sre\u010dal z glasbo (ne zgolj popularno). Mo\u017eak je poleg Little Richarda in Fatsa Domina nedvomno najzaslu\u017enej\u0161i za popularizacijo ritma in bluesa tudi med \u201cbelsko\u201d populacijo, saj vemo, da so sredi 1950 let tovrstna afroameri\u0161ka dela dobila mesta na \u201cbelih\u201d lestvicah skoraj izklju\u010dno v \u201co\u010di\u0161\u010denih\u201d razli\u010dicah belskih izvajalcev. Tako se je zgodilo s komadom Shake, Rattle And Roll<\/em> Big Joeja Turnerja ali pa Tutti Frutti<\/em> Little Richarda. Fats Domino je bil pravzaprav prvi, ki je v letih 1955\/56 tudi komercialno prekosil Pata Boona, ki je posnel precej kilavo razli\u010dico njegove Ain\u2019t That A Shame<\/em>, tesno ob boku pa mu je stopal Chuck, ki je leta 1955 s komadom Maybelline<\/em> uspel obdr\u017eati prednost pred nekolikanj bolj \u201cuporabniku prijazno\u201d razli\u010dico Martyja Robbinsa. \u0160ele Elvis je leta 1956 s svojimi razli\u010dicami afroameri\u0161kih riteminbluesovskih komadov vrnil dostojanstvo izrazu \u201ccover\u201d, ko se pri izvedbah pesmi Little Richarda, Big Joeja Turnerja, Arthurja Crudupa idr. ni prav ni\u010d trudil, da bi olep\u0161al neposrednost izvirnikov. A pustimo politiko.<\/p>\n

Chuck Berry poleg svojega nedvomnega avtorskega talenta u\u017eiva ugled tudi kot pionir rockovske kitare. \u017de res, da se je pri svojem igranju izdatno zgledoval po velikanih kot sta bila denimo Carl Hogan in Charlie Christian. Od prvega je povzel tudi svoj znameniti kitarski rif, a vzornike ima vsakdo in Berry svojih ni nikoli skrival. \u0160e ve\u010d, jasno in glasno je povedal, od kod njegov slog: vplive zgoraj omenjenih in drugih kitaristov je navsezadnje povezal v svoj avtorski pu\u0161eljc, ob katerem lahko prvi\u010d govorimo tudi o zametkih literarnega v rockovskih besedilih. Berry namre\u010d ni zgolj obra\u010dal bluesovskih obrazcev, ampak je v svojih pesmih spretno, duhovito in prese\u017eno pripovedoval zgodbe o svetu mladih, te\u017eavah in zakonitostih, ki veljajo v njem. Kljub temu te zgodbe niso nujno vezane na mlade, postale so brez\u010dasne in aplicirajo pravzaprav na kogarkoli. Kot simbol svobode je denimo ustoli\u010dil avtomobil, kar je po njem povzemala plejada drugih avtorjev in izvajalcev, denimo Bruce Springsteen.<\/p>\n

Zbirka<\/a> pred nami kon\u010dno prina\u0161a vse. Prav ste prebrali: vse(!)<\/em>, kar je Chuck Berry posnel studijskega, plus precej redkosti in pet plo\u0161\u010d koncertnega gradiva. Vsega skupaj gre za \u0161estnajst zgo\u0161\u010denk. Chuck Berry je svoj zadnji avtorski studijski album posnel leta 1979 za zalo\u017ebo Atco, najbolj znan in spo\u0161tovan pa je br\u017e\u010das zaradi opusa, ki je nastal v obdobju 1955-1965 za zalo\u017ebo Chess. Svojo prvo in edino uspe\u0161nico je paradoksalno do\u010dakal \u0161ele leta 1972 s povsem spregledljivo zabavljico My Ding-a-Ling<\/em>, s katero je prepre\u010dil Elvisu, da bi se za kratek \u010das \u0161e zadnji\u010d v \u017eivljenju vrnil na vrh ameri\u0161kih lestvic (s komadom Burning Love<\/em>). V pri\u010dujo\u010di zbirki so vsi Berryjevi albumi. Tisti za Chess, tisti preostali in bolj redki, tudi londonski posnetki. Skratka vse tisto, kar sodi v vsako zbirko resnega ljubitelja (rockovske) glasbe. Rockovske zanala\u0161\u010d dajem v oklepaj. Ovira je pravzaprav zgolj cena, ki si je povpre\u010dni ljubitelj ali poznavalec (rockovske) glasbe ne more privo\u0161\u010diti: zasoljena je \u0161e nekolikanj bolj, kot to ponavadi po\u010dnejo pri Bear Family. Je pa vsebina vredna vsakega centa. Dodani sta dve debeli trdo vezani knjigi: ena z eseji in diskografijo, druga s fotografijami, ve\u010dina od teh je redkih ali \u0161e neobjavljenih. \u017de \u201cnavadna\u201d razli\u010dica stane 299 evrov, \u201cdeluxe\u201d, ki jo dobite zapakirano v kitarskem kov\u010dku, pa bojda okrog 400 dolarjev.<\/p>\n

Chuck Berry, letnik 1926, \u0161e vedno nastopa in igra. \u010ce gre verjeti novej\u0161im posnetkom na YouTubu, je zdaj dokon\u010dno omagan, vendar njegov opus iz prej\u0161njih let pri\u010da zase. Chuck ni bil samo odli\u010den avtor in glasbenik, pa\u010d pa je tudi postavil nove poslovne standarde pri pogodbah in pla\u010dilih za nastope. Najraje je potoval sam in za na oder najemal lokalne bende. Pla\u010dilo je veljalo zgolj v gotovini. Z denarjem ni nikoli razmetaval; \u010de odmislimo njegova jetni\u0161ka leta, tudi z ekscesi ni presene\u010dal. In ko dobimo predse tako zbirko, kot je pri\u010dujo\u010da, ko je pred nami dobesedno njegovo zbrano delo, lahko zgolj snamemo klobuk in re\u010demo: bas, comme il faut!<\/em> Dodamo: Chuck, zaslu\u017ei\u0161 si po\u010ditek. Odlo\u017ei kitaro. Ali pa nas morda kje \u010daka \u0161e kak album?<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vse, kar je posnel, plus redkosti in koncertni posnetki<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":11009,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-11008","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11008","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=11008"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11008\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11037,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11008\/revisions\/11037"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/11009"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=11008"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=11008"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=11008"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}