{"id":11031,"date":"2015-01-06T18:26:54","date_gmt":"2015-01-06T17:26:54","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=11031"},"modified":"2015-01-21T14:08:52","modified_gmt":"2015-01-21T13:08:52","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-38","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=11031","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (38)"},"content":{"rendered":"

\"eskimo\"<\/a><\/p>\n

The Residents : Eskimo<\/em><\/strong> (Ralph Records, 1979)<\/p>\n

 <\/p>\n

Nenavadna artisti\u010dna zdru\u017eba je ostala dosledno anonimna. \u010ce je \u017ee kaj kapljalo o njih, je bilo pravzaprav brez pomena. The Residents so The Residents. Pika. Banda, ki se je iz doma\u010de Louisiane konec \u0161estdesetih let odpravila na ameri\u0161ki zahod in uspe\u0161no zamudila psihadeli\u010dne nesramnosti in blodnje. Obstajajo deset let pred punkom in vztrajajo desetletja po njem. Radikalni glasbeni amaterji, ki se sproti u\u010dijo glasbenih in studijskih spretnosti. Toda kak\u0161no u\u010denje je bilo to. Glasbena antive\u0161\u010dina zanje pomeni kreativno prostost. Zanje in za vse epigone. Groteskni konceptualisti, ki so po vzoru Bunuelovega Andaluzijskega psa <\/em>snemali svoj blazno dolg surrealisti\u010den film in kon\u010dali s kratkim videom, ki pa je na oder postavil njihovo kostumsko obleko. To je bil tisti famozni kostum z o\u010desnim zrklom, oble\u010den v frak in pokrit s cilindrom. To ostaja ena najbolj likovno dognanih in takoj prepoznavnih podob kak\u0161nega benda sploh. Enkrat na na\u0161o neizmerno sre\u010do videna v Ljubljani, ko so nastopili s svojo \u0161torijo o Elvisu.<\/p>\n

Bili so kolektiv, ki je leto za letom od leta 1974, od albuma Meet The Residents,<\/em> snemal nenavadne, konceptualne albume in k multimedijskim projektom vabil razli\u010dne eksperimentalne glasbenike. Njihova rezidenca je Kalifornija, San Francisco. Odlikuje jih manipulacija in konstrukcija zvoka, ki je bila pred \u010dasom ali, celo bolje, edina v \u010dasu. Drugi so capljali za njimi.<\/p>\n

Nizali so fantasti\u010dne albume fiktivnih \u0161torij, obdelav oseb, zgodovinskih dogodkov in geografskih krajin, nastopali in bili skrivnostno brez fac. Prvi album, na katerem se skupina pojavi v legendarnih kostumih leta 1979, je unikaten, fenomenalen, severnja\u0161ki, ambientalno leden: Eskimo. <\/em>Tedaj so imeli za seboj \u017ee na primer provokativnega The Third Reich N Roll<\/em>, ki se je s \u010drno satiro lotil popevk po The Beatles. Samo sko\u010dite na komad \u00bbSwastikas on Parade\u00ab, rezidentalen medley, ob katerem izgledajo dana\u0161nji did\u017eeji, ki ravnajo s podobnim gradivom, hudo nebogljeno.<\/p>\n

In potem je butnil, ledeno zajel sapo in mraze\u010de zapihal Eskimo<\/em>. Kakor poro\u010da Simon Reynolds, so ta album pri New Musical Expressu<\/em> celo razglasili \u00bbza enega najpomembnej\u0161ih albumov vseh \u010dasov\u00ab. To so bila morda pretiravanja, a ta album je v najvi\u0161ji ligi. Tu ni kaj razpravljati. Eksperimentalizem na najvi\u0161ji ravni, v sobo dobite domi\u0161ljijo, predstave o \u017eivljenju v ledu. \u017de naslednji album je bil kontra, spet z naslovom, ob katerem se zvrti, The Commercial Album.<\/em> In tako dalje in tako dalje, minutni komad za naslednjo minutno miniaturo. Ampak gremo na sever, obi\u0161\u010de vas Eskimo<\/em>. Neponovljivi The Residents.<\/p>\n

 <\/p>\n