{"id":11041,"date":"2015-01-09T05:00:22","date_gmt":"2015-01-09T04:00:22","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=11041"},"modified":"2015-01-08T13:11:32","modified_gmt":"2015-01-08T12:11:32","slug":"poslusajmo-filme-neuklonljiv","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=11041","title":{"rendered":"POSLU\u0160AJMO FILME: Neuklonljiv"},"content":{"rendered":"

Mitja Reichenberg<\/p>\n

O zmagi volje nad porazom<\/strong><\/h1>\n

Neuklonljiv <\/em>(Unbroken<\/em>, Angelina Jolie, glasba Alexandre Desplat, 2014)<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Epska drama Neuklonljiv<\/em>, posneta pod re\u017eisersko taktirko Angeline Jolie, upodablja neverjetno resni\u010dno zgodbo Louisa Zamperinija. Gre za enega najbolj inspiracijskih filmov, ki po besedah kritikov navdihne brez primere, saj je mo\u010d razbrati sporo\u010dilo o brezupu, ki ga premaga neuklonljiva volja. Film, posnet po svetovni knji\u017eni uspe\u0161nici pisateljice Laure Hillendrand, pripoveduje \u0161okantno zgodbo Zamperinija, ki je iz nagajivega fanti\u010da zrasel v vrhunskega teka\u010da na dolge proge in nastopil na olimpijskih igrah v Berlinu. Njegove sanje o \u0161portni karieri so se razblinile z vstopom v vojsko, kjer je med drugo svetovno vojno do\u017eivel letalsko nesre\u010do in pre\u017eivel kar 47 dni na splavu sredi Tihega oceana. Re\u0161ili so ga japonski vojaki in ga kot vojnega ujetnika zaprli v tabori\u0161\u010de. Vsakodnevne nepredstavljive zlorabe in brutalno iz\u017eivljanje je pre\u017eivel le zaradi svoje neomajne in neuklonljive volje.<\/p>\n

Angelina Jolie in Louis Zamperini, ki sta bila pravzaprav soseda, sta skozi nastajanje filma postala tesna prijatelja. Ve\u010d mesecev sta se pogovarjala o neverjetnih do\u017eivetjih in \u010deprav Zamperini premiere filma \u017eal ni do\u010dakal (umrl je 2. julija 2014). Kdo je bil pravzaprav Zamperini? Rodil se je pred skoraj sto leti (26. januarja 1917). Bil je najmlaj\u0161i sin italijanskih priseljencev, ki so \u017eiveli v Torranceu v Kaliforniji in \u2013 bil je nepobolj\u0161ljiva baraba. Vlamljal je v hi\u0161e, kradel v trgovinah in se pretepal z vsakim, ki si ga je drznil izzivati. V najstni\u0161kih letih pa je ob vztrajni spodbudi starej\u0161ega brata Peta zavil na novo pot in za\u010del svojo uporni\u0161ko energijo usmerjati v \u0161portni talent. Podiral je en teka\u0161ki rekord za drugim in se pri 19 letih kvalificiral v ekipo za olimpijske igre l. 1936 v Berlinu. Tam sicer ni stal na stopni\u010dkah, z izjemnim nastopom pa je presenetil vse \u2013 tako svojega znamenitega kolega Jesseja Owensa kot mo\u017ea, ki je skoraj pogubil svet, Adolfa Hitlerja.<\/p>\n

\"\"<\/a>Ob izbruhu 2. svetovne vojne je kot \u0161tevilni drugi vrstniki pozabil na svoje sanje in vstopil v vojsko. Njegovo mesto je bilo mesto bombarderja v posadki bombnika nad Tihim oceanom. Aprila 1943 so njegovemu bombniku ‘B-24 liberator’, imenovanem Green Hornet<\/em>, v ju\u017enem Pacifiku odpovedali motorji in letalo je strmoglavilo v morje. Umrlo je osem od enajstih \u010dlanov posadke.\u00a0Louie (Jack O’Connell), kapitan bombnika Russell Allen \u201cPhil\u201d Phillips (Domhnall Gleeson) in repni mitraljezec vodnik Francis \u201cMac\u201d McNamara (Finn Wittrock), so se re\u0161ili na dva metra dolg in dobrega pol metra \u0161irok splav. Morje jih je nosilo ve\u010d tednov. Mac je vzdr\u017eal neverjetnih 33 dni, pre\u017eivel sedem japonskih obstreljevanj in nenehno dru\u017ebo morskih psov, potem pa je podlegel lakoti, \u017eeji in iz\u010drpanosti. Louie in Phil sta vzdr\u017eala 47 dni, kar je rekordno pre\u017eivetje brodolomcev na splavu. Morje ju je nosilo ve\u010d kot 3000 km dale\u010d in nazadnje ju je neurje odneslo do obale atola v Marshallovem oto\u010dju.\u00a0Ko sta \u017ee videla kopno, ju je zajela japonska mornarica in ju odpeljala v prvo od \u0161tevilnih vojnih tabori\u0161\u010d. Louie je v ve\u010d kot dveh letih mu\u010dnega ujetni\u0161tva skupaj z drugimi ujetniki stradal in trpel nepredstavljivo psihi\u010dno in telesno trpin\u010denje. Neuravnove\u0161eni poveljnik tabori\u0161\u010da Mutsuhiro Watanabe (Takamasa Ishihara), ki so mu ujetniki rekli Pti\u010d, je Louieja vzel na piko in se nad njim zna\u0161al \u0161e bolj sadisti\u010dno kot nad drugimi.<\/p>\n

Louie je pre\u017eivel te ne\u010dlove\u0161ke muke in do\u010dakal 20. avgust 1945, dva tedna po bombardiranju Hiro\u0161ime, ko so zaporniki izvedeli, da so prosti in da je vojne konec. Kot veteran se je vrnil domov, toda njegovo \u017eivljenje se je za vedno spremenilo. Pestile so ga m\u00f4re in hromila ga je uni\u010dujo\u010da du\u0161evna motnja, ki so jo kot tako prepoznali \u0161ele veliko pozneje: posttravmatski sindrom. Kot za \u0161tevilne druge junake, ki so pre\u017eiveli pekel, so bila naslednja leta tudi zanj nenehen boj \u2013 s strahovi, alkoholizmom in demoni. Glasbo je prispeval znan filmski skladatelj Alexandre Desplat (rojen 1961) in prav je, da temu filmu prisluhnemo.<\/p>\n

Alexandre Desplat je eden zanimivej\u0161ih skladateljev zadnjih let. Za seboj ima ve\u010d kot 150 filmskih partitur, med katerimi moramo opozoriti vsaj na Nedol\u017ene la\u017ei<\/em> (Innocent Lies<\/em>, Patrick Dewolf, 1995), Minuta ti\u0161ine<\/em> (Une minute de silence<\/em>, Florent-Emilio Siri, 1998), Syriana<\/em> (Stephem Gaghan, 2005), Nenavaden primer Benjamina Buttona<\/em> (The Curious Case of Benjamin Button<\/em>, David Fincher, 2008), Mlada luna<\/em> (The Twilight Saga: New Moon<\/em>, Chris Weitz, 2009), Kraljev govor<\/em> (The King’s Speech<\/em>, Tom Hooper, 2010), Harry Potter in svetinje smrti \u2013 1. in 2. del<\/em> (Harry Potter and the Deathly Hallows; Part 1 & Part 2<\/em>, David Yates, 2010, 2011), Argo<\/em> (Ben Affleck, 2012) in Grand Budapest hotel<\/em> (The Grand Budapest Hotel<\/em>, Wes Anderson, 2014) in pa Godzila<\/em> (Godzilla<\/em>, Gateth Edwards, 2014). Za film Neuklonljiv<\/em> je napisal precej\u0161njo partituro, film pa je zaznamovala tudi skladba, ki jo izvajajo skupina Coldplay<\/em> in ima naslov Miracles<\/em>. Njihov glasbeni video, ki je pravzaprav povzetek celotnega filma, je kar precej visoko na lestvici videospotov \u2013 tako pa\u010d glasbena industrija hodi z roko v roki s filmsko industrijo.\"\"<\/p>\n

Desplat svojo glasbeno zgodbo pri\u010denja pravzaprav tam, kjer se pri\u010denja knji\u017ena in filmska pripoved. V zgodovini. Tako je njegov Opening Title<\/em> pravzaprav polet in predigra k temu, kar sli\u0161imo kot prvo filmsko temo \u2013 Childhood Flashback<\/em>. Glasba je pri\u010dakovano intimisti\u010dna, obrnjena sama vase in z oddaljenim \u017eenskim vokalom tudi subtilna. Nadaljujemo s Cop Chases Louie<\/em>, ki prina\u0161a nekoliko znanih filmskih prijemov, sploh Hollywooda izpred nekaj let. Sledi Making Gnocchi<\/em>, reminiscenca na italijansko kuhinjo, saj je bil Zamperini sin italijanskih priseljencev. K temu je Desplat dodal del I’m Nothing<\/em>, nekak\u0161en notranji pogled mladega Louieja, poln disharmonije, cloustrov in trpkosti. In kon\u010dno \u2013 Louie’s Training<\/em>. Lahko bi rekli, da se s tem delom partiture film nekako dobro pri\u010dne. Fant pri\u010dne s treningi, ki ga odvrnejo od prej\u0161njega \u017eivljenja in spoznava mo\u010d in mo\u017enosti svojega telesa. Na trenutki je celo tako, kakor bi gledali znameniti film Forrest Gump<\/em> (Robert Zemeckis, 1994), v katerem nepozabni Tom Hanks (kot Forrest) po prirojeni po\u0161kodbi nog pri\u010dne tekati naokoli. In to tako, da se sploh ni mogel ve\u010d ustaviti. Kakorkoli \u2013 Zamperini se ustavi in pri\u010dne svojo \u0161portno kariero.<\/p>\n

Sledi glasba za naslovom Torrance Tornado<\/em>, prvi vojni pogled v partituro. Nato umre Pete (Goodbye Pete<\/em>) in Desplat se razpre v delu Now You’re Praying<\/em>. Za bolj impulzivni glasbeni del lahko imamo Olympick Flachback<\/em> in Olympick Kick<\/em>, ki prina\u0161ata oba nekak\u0161en duh tekmovalnosti, mo\u010di in vsega, kar to pooseblja. \u010ce izpustimo nekaj kraj\u0161ih glasbenih epizod (Nothing But Water, Night Shark, Plane Approaches, Missing Chocolate, Albatros <\/em>in Gnocchi Memories<\/em>), potem je naslednja glasbena postaja partitura God Made The Stars<\/em> \u2013 v kateri Desplat s svojo glasbo spregovori o celotni zgodbi Zamperinija, kakor bi poslu\u0161ali njegove misli. Sledi Japanese Attack<\/em>, znano spogledovanje s podobnimi glasbenimi deli pretekle filmske zgodovine. Omembe vreden del je \u0161e Rain<\/em>, glasbeno prepri\u010dljiva in bolj mehko naravnana zvo\u010dna poetika, ki, to moramo priznati, po tabori\u0161\u010dnih in vojnih scenah kar dobro umiri duha filma.<\/p>\n

V zadnjem delu se moramo ozreti \u0161e na glasbo, ki ima naslov The Plank<\/em>, kjer Desplat z nekaj klavirskimi zvoki izredno dobro pose\u017ee med filmsko ti\u0161ino in glasbeno pripoved \u2013 ob tem pa ne pozabi, da je glasbeni minimalizem bil vedno izredno dobro sprejet. Sploh, \u010de smo se \u017ee prej naposlu\u0161ali mo\u010dnih glasbenih sag in pompoznosti. Temu sledi The War is Over<\/em>, glasba oddahnitve in sprejemanja novega sveta, nove realnosti, nove mo\u017enosti novega za\u010detka. Ali res? Vsekakor \u2013 saj sledi glasba Unbroken<\/em>, partitura, ki na sicer predvidljiv na\u010din (rogovi, po\u010dasna godalna sekcija) razplamti emocionalno razse\u017enost filmskega in osebnega uspeha: zmago nad smrtjo, hvalnico \u017eivljenju in volji. Solo violon\u010delo se zare\u017ee v klavirsko igro kakor neko\u010d napev Labod <\/em>(iz glasbene zbirke \u017divalski karneval<\/em>) mojstra Camilla Saint-Sa\u00ebnsa. Ampak, saj je mogo\u010de Desplat \u017eelel prav to poudariti \u2013 in vsi poznamo zgodbo o grdem ra\u010dku.<\/p>\n

Za konec na odjavnem bobnu pa \u017ee omenjena skladba Miracles<\/em> skupine Coldplay, ki pokomentira film in Zamperinijevo \u017eivljenje takole:<\/p>\n

From up above I heard\"\"<\/a><\/em>
\nThe angels sing to me these words
\nAnd sometimes, in your eyes
\nI see the beauty in the world<\/em><\/p>\n

Oh, now I’m floating so high<\/em>
\n I blossom and die<\/em>
\n Send your storm and your lightning to strike<\/em>
\n Right between the eyes<\/em><\/p>\n

Sometimes the stars decide<\/em>
\n To reflect in petals in the dirt<\/em>
\n When I look in your eyes<\/em>
\n I forget all about what hurts<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kjer sta volja in upanje, tam je pre\u017eivetje.<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":11045,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-11041","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11041","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=11041"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11041\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11044,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11041\/revisions\/11044"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/11045"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=11041"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=11041"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=11041"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}