Igra imitacije <\/em>(The Imitation Game<\/em>, Morten Tyldum, glasba Alexandre Desplat, 2014)<\/p>\n Film Igra imitacije<\/em> je pravzaprav ob filmu Birdman<\/em> (Alejandro Gonz\u00e1lez I\u00f1\u00e1rritu, 2014) eden velikih favoritov leto\u0161nje dirke za oskarje. S kar osmimi nominacijami (za film, za glavno mo\u0161ko vlogo \/Benedict Cumberbatch\/, za stransko \u017eensko vlogo \/Keira Knightley\/, za re\u017eijo \/Morten Tyldum\/, za predelavo scenarija \/Graham Moore\/, za monta\u017eo \/William Goldenberg\/, za produkcijo \/Maria Djukrovi\u0107 in Tatiana MacDonald\/ ter seveda za filmsko glasbo \/Alexandre Desplat\/). Prav slednja nominacija nas vsekakor najbolj zanima, \u010deprav je tudi na tem podro\u010dju letos kar precej tesno. Za oskarja za filmsko glasbo se namre\u010d ob filmu Igra imitacije<\/em> potegujejo \u0161e Interstellar<\/em> (Hans Zimmer), Mr. Turner<\/em> (Gary Yershon), Teorija vsega<\/em> (The Theory of Everything<\/em>, J\u00f3hann J\u00f3hannsson) in Desplat proti samemu sebi \u0161e s filmom Grand Budapest hotel<\/em> (The Grand Budapest Hotel<\/em>). \u010cez dober mesec bo popolnoma jasno, kdo je bil v ciljni ravnini najbolj uspe\u0161en \u2013 do tedaj pa je potrebno po\u010dakati in ugibati, razmi\u0161ljati, poslu\u0161ati.<\/p>\n Povejmo nekaj o filmu: \u200bzgodba se pri\u010dne dve leti pred Turingovim samomorom, torej pozimi leta 1952, ko britanska policija vstopi v dom matematika, strokovnjaka za razvozlavanje \u0161ifer in vojnega junaka Alana Turinga (Benedict Cumberbatch), da bi raziskali prijavljen vlom. Namesto tega na podlagi obto\u017ebe \u00bbnespodobnosti\u00ab primejo kar Turinga samega, kar privede do obsodbe zaradi homoseksualnosti, takrat hudega kazenskega prestopka. Policija se seveda ne zaveda, da so obto\u017eili pionirja sodobnega ra\u010dunalni\u0161tva. Kot sijajen vodja z vseh vetrov nabrane skupine akademikov, jezikoslovcev, \u0161ahovskih prvakov in tajnih agentov je namre\u010d zaslu\u017een za razvozlanje \u0161ifer nem\u0161kega kodirnega stroja Enigma, ki je med drugo svetovno vojno veljal za nezlomljivega. Tudi Turing sam je izdelal stroj, vendar ta stroj ni bil nikdar izpopolnjen, \u010deprav je spodbudil precej obse\u017eno raziskovalno delo na tem podro\u010dju. Ta ‘ma\u0161ina’ je bila znana kot ‘Turingov stroj’, dandanes pa bi temu rekli preprosto ‘ra\u010dunalnik’. Sicer pa je bil Alan (Mathison) Turing (1912-1954) angle\u0161ki matematik, znan predvsem kot kriptograf in o\u010de sodobnega ra\u010dunalni\u0161tva. Njegovo delo z naslovom ‘On computable numbers’ (iz davnega leta 1937) je \u0161e danes nekak\u0161na biblija za vse, ki se podajajo v svet ra\u010dunalni\u0161ke znanosti in pri tem ne smemo pozabiti njegovega prototipa za ra\u010dunalnik z imenom Colossus<\/em>. Med njegove velike uspehe na podro\u010dju \u0161ifrirnih sistemov lahko \u0161tejemo razbitje Enigme, ukvarjal pa se je tudi z Fibonaccijevimi \u0161tevili pri rastlinah. Po tedanji angle\u0161ki zakonodaji je bil kot homoseksualec obsojen, imel pa je na izbiro zapor ali kemi\u010dno kastracijo. Odlo\u010dil se je za slednje, izgubil slu\u017ebo kriptografskega svetovalca ter 7. junija leta 1954 naredil samomor z jabolkom, potopljenim v ciankalij. Zanimiva je \u0161pekulacija, da je logotip podjetja Apple z odgriznjenim jabolkom poklon temu geniju \u2013 a iz zapisov Steva Jobsa vemo, da gre za poklonil Sokratu, ki bi naj storil ukazan samomor tako, da je pojedel jabolko, prepojeno s strupom trobelike. In ne, kakor nekateri viri zapisujejo, da jo je popil.<\/p>\n Alexandre Desplat je eden zanimivej\u0161ih skladateljev zadnjih let. Za seboj ima ve\u010d kot 150 filmskih partitur, med katerimi moramo opozoriti vsaj na Nedol\u017ene la\u017ei<\/em> (Innocent Lies<\/em>, Patrick Dewolf, 1995), Minuta ti\u0161ine<\/em> (Une minute de silence<\/em>, Florent-Emilio Siri, 1998), Syriana<\/em> (Stephem Gaghan, 2005), Nenavaden primer Benjamina Buttona<\/em> (The Curious Case of Benjamin Button<\/em>, David Fincher, 2008), Mlada luna<\/em> (The Twilight Saga: New Moon<\/em>, Chris Weitz, 2009), Kraljev govor<\/em> (The King’s Speech<\/em>, Tom Hooper, 2010), Harry Potter in svetinje smrti \u2013 1. in 2. del<\/em> (Harry Potter and the Deathly Hallows; Part 1 & Part 2<\/em>, David Yates, 2010, 2011), Argo<\/em> (Ben Affleck, 2012), ter najnovej\u0161e Neuklonljiv <\/em>(Unbroken<\/em>, Angelina Jolie, 2014), \u017ee omenjeni Grand Budapest hotel<\/em> (The Grand Budapest Hotel<\/em>, Wes Anderson, 2014) in pa Godzila<\/em> (Godzilla<\/em>, Gateth Edwards, 2014). Kakor vidimo, je bilo preteklo leto zanj eno bolj ustvarjalnih. Poslu\u0161ajmo torej partituro, ki jo je tokrat namenil filmu Igra imitacije<\/em>.<\/p>\n Prva tema je tako reko\u010d tema celotnega filma \u2013 njen naslov je The Imitation Game<\/em>. Vsebuje vse, kar potrebuje filmska glasba: svojo naracijo in tempo ter logi\u010dno sestavljeno melodi\u010dno in harmonsko strukturo. Nad ostinatnim basom se pne godalna melodija, s katero se gledalec hitro poistoveti \u2013 in tukaj je seveda \u0161e klavir, ki ne sme biti zamol\u010dan. Desplat nadaljuje s temo z naslovom Enigma<\/em>, v kateri se klavirski toni skoraj spopadajo z vi\u0161ino na robu klaviature. Toda godalni clustri<\/em>, s katerimi polni harmonsko nelagodje, so vsekakor tisti, po katerih se je potrebno zgledovati. Njihov namen ni pripovedovati, kaj enigma je, temve\u010d s\u00e1mo enigmo prezentirati. Vse, kar se nato zgodi, je pizzicato. Kakor bi \u0161lo za tak\u0161no malenkost, ki zazveni in se nato oddalji od svoje lastne materije. Kakor matematika, logika in kakor uganka sama. Sledi Alan<\/em> \u2013 tematska melodija, posve\u010dena Turingu. V filmu se pojavlja \u0161e ve\u010dkrat, predvsem pa je zgrajena iz fragmentov osnovne teme (z njo si deli tudi perpetuum figur v basu in pa klavirsko drobencljanje). Dejstvo je, da je Desplat zgradil celoten film na precej minimalisti\u010dnih vzorcih, s katerimi lahko ob vsakem \u010dasu dosega odli\u010dne dramske poudarke.<\/p>\n Sledi glasba U-Boats<\/em>, nekak\u0161no bolj temno obarvana rapsodija, nato pa Carrots and Peas<\/em>. Gre za izpovedno, epsko partituro, v kateri zazveni Londonski simfoni\u010dni orkester z vso svojo mehkobo in globino. Naslednja skladba je, kakor nadaljevanje prej\u0161nje, zvo\u010dni Mission<\/em>. Turing se je zavedal svojega znanstvenega poslanstva in mu je bil pripravljen do svojega bridkega konca tudi slediti. Celotna glasbena pripoved se nato prevesi v Crosswords<\/em>, prvo tak\u0161no glasbeno sodelovanje v iskanju magi\u010dnih \u0161ifer, s katerimi se da odkleniti skrivnosti. Ksilofon, ki ga Desplat uporabi za osnovno glasbeno noto, je ve\u010d kot posre\u010deno glasbilo, saj nam skupaj s klavirjem ponudi hitre in natan\u010dne udarce, kakor morajo biti misli, ki i\u0161\u010dejo iglo v senu. Temu sledijo deli Night Research<\/em>, nato Joan<\/em> in Alone With Numbers<\/em>, za katere lahko zapi\u0161emo, da sodijo v film kot nevidni pripovedovalec tega, kar nam ponudi sicer slika, a jo toliko bolj oplemeniti. Predvsem Alone With Numbers<\/em> je s svojim solisti\u010dnim klavirskim tonom glasbena tema, ki se jo da prepoznati tudi po ogledu filma. Desplat se nekoliko bolj orkestralno raz\u017eivi v delu The Machine Christopher<\/em>, nato pa sledi Running<\/em>. Slednje je skoraj tipi\u010dna glasbeno-filmska pripoved, zvesta sliki in \u017ealostni zgodbi genialnega Turinga. Tudi del The Headmaster<\/em> se ne oddalji od svojega filmskega okvirja, morda nam le da slutiti, da svet ni le eden \u2013 da brez dvoma obstaja vsaj \u0161e svet, v katerem \u017eivi, \u010duti in ustvarja Alan Turing. In ta svet ni prav posebej prijazen, pa tudi ne preve\u010d povezan s svetom, v katerem \u017eivi ve\u010dina ostalih ljudi. Turingova samotnost je tudi samotnost njegove spolne usmeritve, a to je zagotovo druga zgodba in mnogo manj povezana z znanostjo. Sledi Decrypting<\/em>, precej sunkovita in uspe\u0161na glasbena tema, v kateri se Desplat zagotovo po\u010duti dobro. Filmu daje zalet in pogon, nadaljuje pa se v A Different Equation<\/em>. V njej se tudi izpoje in napove skoraj neizbe\u017eno pot: Becoming a Spy<\/em>. V tem delu imamo nekoliko druga\u010dnega Desplata: manj neposrednega in mnogo bolj premi\u0161ljenega, v globoka godala zagledanega mistika, ki ustvarja temnost filmske podobe glavnega junaka.<\/p>\n Morda je ena bolj trpkih glasbenih tem tista, ki ima naslov The Apple<\/em>. Vemo, da se je Turing tako zastrupil, vendar nam je lahko \u017eal bolj za \u010dlovekom, kakor pa za njegovim genialnim umom. Na koncu se lahko vpra\u0161amo, \u010de ni sila njegovega velikega matemati\u010dnega raziskovanja bila pravzaprav potla\u010dena sila, s katero si je tako izredno \u017eelel ljubiti. Tako je nadaljevanje Farewell to Christopher<\/em> nekak\u0161en hommage<\/em> razmi\u0161ljanju, ki je vodilo Turingovo \u017eivljenje. Ali ni \u017eivljenje samo najve\u010dja uganka, nere\u0161ljiva kri\u017eanka, magi\u010dna formila, enigma duha? In prav tedaj se klavir ponovno oglasi kot glas vesti, s katero je mo\u017eno vedno ra\u010dunati.<\/p>\n End of War<\/em> je tipi\u010dna filmska glasba, s katero se Desplat podpisuje \u017ee nekaj \u010dasa, nato pa Because of You<\/em>, ki nekoliko spomni na uvodne takte filma. Trpek klavirski ton se spremeni v ton harfe, kar morda samo \u0161e bolj poudari oddaljenost idej, s katerimi je Turing opremil svoje zanamce in omogo\u010dil razvitost dana\u0161nje ra\u010dunalni\u0161ke realnosti. In kon\u010dno je tukaj Alan Turing’s Legacy<\/em>, torej njegova znanstvena zapu\u0161\u010dina. Tudi film se pokloni temu in poka\u017ee na pomembnost njegovega raziskovanja. To, da je naredil samomor, ga resda na neki na\u010din uvr\u0161\u010da med tiste, ki so obupali, vendar ga hkrati postavlja tudi med velike ume, brez katerih bi bil dana\u0161nji svet zagotovo popolnoma druga\u010den. Izid druge svetovne vojne pa tudi.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/Igra-imitacije_2-600x292.jpg\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/Igra-imitacije_3-600x292.jpg\")
<\/a>Film Igra imitacije<\/em> je napet in pretresljiv portret sijajnega genija, a tudi zapletenega mo\u017eakarja, ki je pod neverjetnim pritiskom pomagal prej kon\u010dati vojno in s tem re\u0161il na tiso\u010de \u017eivljenj, pri tem pa ostal eden najve\u010djih neopevanih junakov Velike Britanije. Ob Cumberbatchu nastopajo \u0161e druga, kar znana imena velikega platna: tukaj je njegova zaveznica in sodelavka Joan Clarke (Keira Knightley), pa Hugh Alexander (Mathew Goode), detektiv Robert Nock (Rory Kinnear) ter kolega John Cairncross (Allen Leech). Filmsko glasbo je, kakor smo \u017ee napisali, ustvaril Alexandre Desplat (rojen 1961).<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/Igra-imitacije_4-600x292.jpg\")
<\/a><\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/Igra-imitacije_5-600x243.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"