Teorija vsega <\/em>(The Theory of Everything<\/em>, James Marsh, glasba J\u00f3hann J\u00f3hannsson, 2015)<\/p>\n Film Teorija vsega<\/em> je biografska upodobitev \u017eivljenja legendarnega britanskega astrofizika, fizika, matematika in astronoma Stephena Hawkinga, ki se osredoto\u010da na \u010das njegovega doktorskega \u0161tudija na univerzi Cambridge, zaznamovanega z ljubeznijo do prve soproge ter diagnozo zahrbtne bolezni gibalnih nevronov. Kot filmska drama pa je senzibilen portret nedvomno ene najpomembnej\u0161ih osebnosti na\u0161ega \u010dasa, ki je nastala po knjigi Jane (Wilde) Hawking v predelavi Anthonyja McCartena. Mladega Stephena (Eddie Redmayne) spoznamo v njegovih \u0161tudijskih letih (1963), ko med opravljanjem doktorata na univerzi Cambridge \u0161ele spoznava svoje potenciale. Prvi\u010d se njegov svet brezpogojno spremeni, ko se zaljubi v \u0161tudentko umetnosti Jane Wilde (Felicity Jones), \u017eal pa je brezskrbna sre\u010da mladega para kratkotrajna \u2013 Stephenu pri enaindvajsetih letih postavijo usodno diagnozo zahrbtne bolezni, imenovano amiotrofi\u010dna lateralna skleroza (ALS). V tem prelomnem trenutku mu zdravniki napovejo le \u0161e dve leti \u017eivljenja, toda kljub njihovim \u010drnoglednim napovedim, se mlad par kmalu poro\u010di. Stephen s podporo soproge zavra\u010da svojo diagnozo in nadaljuje z doktoratom, ki vsebuje njegove za\u010detne teorije o nastanku vesolja. Predano se loti znanstvenega raziskovanja in preu\u010duje prav tisto stvar, ki mu je najbolj dragocena \u2013 \u010das. \u010ceprav njegovo telo po\u010dasi odpoveduje in ga bolezen na koncu povsem ohromi, se njegov genialen um nikoli ne vda. Zakonca skupaj kljubujeta prav vsemu, ustvarjata dru\u017eino in dosegata nepredstavljive mejnike v znanosti in medicini. Dose\u017eeta veliko ve\u010d, kot sta si kadarkoli dovolila sanjati.<\/p>\n Re\u017eiser filma je James Marsh, ki je nase morda najbolj opozoril s filmom Plesalka v senci <\/em>(Shadow Dancer<\/em>, 2012 \u2013 film z velikim igralskim potencialom, kot sta Clive Owen in Gillian Anderson), \u010deprav je dobil nekaj let pred tem oskarja za svoj dokumentarec z naslovom \u010clovek na \u017eici<\/em> (Man on Wire<\/em>, 2008). Sedanji film Teorija vsega<\/em> je nominiran za kar pet oskarjev (za najbolj\u0161i film, za glavnega igralca \/Eddie Redmayne\/, za najbolj\u0161o glavno \u017eensko vlogo \/Felicity Jones\/, za predelavo scenarija \/Anthony McCarten\/ in za originalno partituro \/ J\u00f3hann J\u00f3hannsson\/). Prav zaradi slednjega je nedvomno dobro, da filmu karseda natan\u010dno prisluhnemo.<\/p>\n Filmski skladatelj J\u00f3hann J\u00f3hannsson (rojen leta 1969) je pravzaprav prva Islandska oseba, ki je prejel Zlati globus (Golden Globe Award<\/em>). To, da je skladatelj, je morda \u0161e toliko bolj zanimivo. Zlati globus pa je prejel prav za glasbo za film Teorija vsega<\/em>, kar ga morda uvr\u0161\u010da \u017ee kar med velike potenciale za oskarja za filmsko glasbo tega leta. Kakorkoli – J\u00f3hann J\u00f3hannsson ima za seboj nekaj ve\u010d kot 30 filmov, med katerimi so ve\u010dinoma TV dokumentarci, kratki filmi in nekaj celove\u010dercev. Morda se ga lahko najbolj spomnimo kot glasbenega kreatorja filmske drame Osebni u\u010dinki<\/em> (Personal Effect<\/em>, David Hollander, 2009) in pa akcijskega filma Zaporniki<\/em> (Prisoners<\/em>, Denis Villeneuve, 2013; v katerem sta bila odli\u010dna Hugh Jackman in Jake Gyllenhaal). Tokratni film Teorija vsega<\/em> mu je ponudil mo\u017enost, da se poka\u017ee v kar najbolj\u0161i glasbeno-filmski lu\u010di.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/Teorija-vsega_2-600x177.jpg\")
<\/a><\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/Teorija-vsega_3-600x399.jpg\")
<\/a>\u017de takoj prva glasbena tema, ki ima naslov Cambridge 1963<\/em>, razkrije ideje, ki jih ima J\u00f3hann J\u00f3hannsson. \u010cisti klavirski ton, perpetuirana glasbena figura in melodija v godalih, to so zagotovo dobri zvoki uvodnega motiva. Res je, da je tako pri\u010del neko\u010d tudi Hans Zimmer, vendar se je kar hitro od tega oddaljil. Druga tema ima naslov Rowing<\/em> in se prav na hitro spogleduje s precej klasi\u010dnimi partiturami tipi\u010dnih britanskih dram, ki \u017eelijo ob komorni igri pri\u010darati \u0161e nekak\u0161no mladostno brezskrbnost. Nekoliko bolj premi\u0161ljena glasbena ideja je Domestic Pressures<\/em> in (klavirsko) bistveno bogatej\u0161a. Priznati moramo, da bi to lahko bila prva tak\u0161na resni\u010dna tekmica oskarjem, kakor smo jih bili do sedaj vajeni. V orkestraciji pa se le ne moremo znebiti ob\u010dutka, da je John Williams tukaj postavil skoraj absolutne standarde za glasbeno dramo, v kateri \u017eelimo sli\u0161ati tiste sladko-trpke melodi\u010dne in harmonske vsebine, ki nas potem spremljajo \u0161e dolgo, ko zapu\u0161\u010damo kinodvorano. Igrivost te glasbene sekvence je skoraj na meji naivnosti, vendar se v zadnjem delu izpoje v bistveno bolj premi\u0161ljene tone. Sledi Chalkboard<\/em>, sistemati\u010dno premi\u0161ljevanje mladega Stephena, ki niza eno teorijo, eno izpeljavo in eno bolj neverjetno misel za drugo. To se nadaljuje v Cavendish Lab<\/em>, glasbeno dramo, s katero J\u00f3hann J\u00f3hannsson najde notranji, osebni ton Stephena Hawkinga. \u0160koda je le, da vse do sem z glasbo \u0161e ne ogovoril mlade Jane. A tudi to pride.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/Teorija-vsega_4-600x323.jpg\")
ujeta v singularnost \u010dasa, v vse\u010dasje<\/em>, v aksiom lastnega bivanja: po\u010dasne in polo\u017eene harmonije pa dajejo ob\u010dutek lebdenje v tem kozmi\u010dnem trenutku, kakor bi \u0161lo za mehko kopreno sanjavosti in miru. Stephen se zazre \u0161e dalje: The Stars<\/em>. Ksilofon in klavir sta zagotovo dobra sogovornika v tej glasbeni prigodi in u\u010dinkovita slikarja nebesnega svoda, \u010deprav tam dale\u010d zagotovo ni zvoka, kateremu bi lahko prisluhnili. Glasbena pripoved A Normal Family<\/em> nas ponovno pripelje v realnost, temu pa sledi Forces of Attraction<\/em>, ki se spogleduje s\u00a0samim filmskim za\u010detkom \u2013 tako po melodi\u010dni, kakor tudi po strukturni plati. V filmu je \u017eal manj opazna kompozicija z naslovom Camping<\/em>, \u010deprav nudi po glasbeni plati kar veliko: J\u00f3hann J\u00f3hannsson jo je zasnoval v maniri klasi\u010dnih dvodelnih kompozicij, ki dajejo filmu kratek, a pomemben komentar. Ena bolj mra\u010dnih glasbenih idej je Coma<\/em>. Vemo zakaj in tukaj ni prav mnogo za premi\u0161ljevati \u2013 tehnologija pa nudi nove mo\u017enosti in zato so prav za Stephena izdelali The Spelling Board<\/em>. S tem pa nastane nova komunikacija s svetom in Hawkingom, kakor ga poznamo danes. \u017dalost in trpkost prej\u0161nje kompozicije se nekako prelevi v delno tola\u017ebo, saj sledi The Voice Box<\/em>, naprava, ki omogo\u010da novo obliko komunikacije \u2013 in ta se nadaljuje v A Brief History of Time<\/em>, kot je tudi naslov Hawkingove knjige. Kakor bi J\u00f3hann J\u00f3hannsson \u017eelel povzeti tudi dele svoje partiture, tako se v tej glasbeni epizodi sprehodimo po zanimivo oblikovanih elementih, ki, skupaj s filmsko podobo, zajamejo bistvo Stephenovih raziskav, mi\u0161ljenja in strasti.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/Teorija-vsega_5-600x301.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"