{"id":11181,"date":"2015-01-29T19:38:35","date_gmt":"2015-01-29T18:38:35","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=11181"},"modified":"2015-01-29T21:37:19","modified_gmt":"2015-01-29T20:37:19","slug":"5ka-misliti-musko-xlix","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=11181","title":{"rendered":"5ka \u2013 MISLITI MUSKO (XLIX)"},"content":{"rendered":"

z Luko Prin\u010di\u010dem<\/p>\n

V novi 5ki razmi\u0161ljujo\u010de glave iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premlevajo pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih. Predzadnji mislec rubrike je Luka Prin\u010di\u010d \u2013 glasbenik, intermedijski umetnik ter zvo\u010dni oblikovalec.<\/em><\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Nada \u017dgank<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Luka od srede 90-ih pi\u0161e glasbo, ustvarja zvo\u010dno umetnost, nastopa in oblikuje intermedije na razli\u010dne na\u010dine. Diplomiral je na programu Audio Recording Arts (BA) na SAE Technology Institute v Londonu. Od poznih 90-ih je sodeloval z raznovrstnimi ustvarjalci (Adam Hyde, Borut Savski, Jodi Rose, Luka Dekleva, Marko Ko\u0161nik, Eclipse, Neven Korda, Maja Delak, itd), razstavljal v galerijah in nastopal v performansih, v klubih in na festivalih pri nas ter v tujini (po celi Evropi do New Yorka, Istanbula ter novozelandskega Wellingtona).<\/p>\n

Leta 2013 skupaj z Majo Delak prejme nagrado Zlata ptica Liberalne akademije. Trenutno deluje kot tehni\u010dni vodja in svetovalec za podro\u010dje glasbe in intermedije na zavodu Emanat, v zadnjem \u010dasu pa se posve\u010da predvsem elektronski kompoziciji med hrupom, funkom in harmonijo zvo\u010dnih barv ter kinemati\u010dnim oblikam avdio-vizualnega performansa izdelanih s pomo\u010djo svobodnega programja in odprtih programskih okolij.<\/p>\n

V tandemu z Majo\u00a0Delak sta pod imenom Wanda & Nova deViator ravnokar izdala njun drugi album ARP 339 (Kamizdat, 2015).<\/p>\n

***<\/p>\n

Da nekdo lahko zares sovra\u017ei tradicijo, jo mora imeti v sebi. (Theodor Adorno)<\/em><\/strong><\/p>\n

Moja glasbena tradicija je med drugim precej neogibno povezana z o\u010detom. Preko njega sem se sre\u010dal tako z zgodovino zahodne klasi\u010dne glasbe kot z jazzovsko tradicijo \u2013 od ragtima Scotta Joplina do raziskovanj Milesa Davisa, Keitha Jarreta in Chicka Coree. Kljub pubertetni\u0161kem uporni\u0161tvu in neugodnem odnosu z avtoriteto sem imel do te zgodovine vedno spo\u0161tljiv odnos. \u010ce sem \u010disto iskren, sem na klasi\u010dno in jazzovsko tradicijo ter konec koncev na vse, kar iz nje izhaja (tudi radikalni upor), na nek na\u010din vedno gledal kot na izziv, kot na neraziskane in v\u010dasih nedosegljive glasbene dimenzije.<\/p>\n

Tradicija je korenina in izziv. Vidim jo kot eno izmed linij, ki omogo\u010dajo ustvarjanje, odpirajo emocionalne in mentalne svetove, ki nas zrcalijo. Je le ena izmed mnogih poti in kot taka ima seveda tudi omejitve, stranske u\u010dinke in neza\u017eelene posledice. Tak\u0161na je na primer ujetost v okvire in sisteme, ki nam ustvarjalcem in ustvarjalkam v nekem obdobju u\u010denja in rasti predstavljajo varnost in oporo, v neki to\u010dki pa se zazdi, da postanejo odve\u010dni oziroma zreli, da se jih preraste, spremeni ali celo zavrne, \u010de je to res potrebno. Kadar gre za tak\u0161no zavra\u010danje, bi lahko govorili celo o sovra\u0161tvu.<\/p>\n

A tak\u0161en konflikten odnos z glasbeno tradicijo te\u017eko razumem. Vedno se mi je zdelo, da je lahko tradicija v fazi u\u010denja in rasti le ogromen vodnjak znanja, ki \u010daka, da ga kot glasbenik ali glasbenica izkoristi\u0161. \u010ce so okvirji omejujo\u010di, vzame\u0161 formulo in pravila ter jih za\u010dne\u0161 kreativno obra\u010dati na glavo, po svoje. Skozi skoraj predrzno igro in humor dekonstruira\u0161 tradicionalni pristop in ga izpljune\u0161 kot popolnoma nepri\u010dakovan preplet nelegalnih prestopov in prekr\u0161kov, ki mogo\u010de se\u017eejo v srce in privabijo nasme\u0161ek na obraz poslu\u0161alca ali poslu\u0161alke.<\/p>\n

Vsak, ki ve, kaj dela\u0161 in kupi tvojo plo\u0161\u010do, sli\u0161i zgolj majhen del\u010dek tega, kar se dogaja v tvojem \u017eivljenju. (Pat Benatar)<\/em><\/strong><\/p>\n

To se mi zdi skoraj klasi\u010den zaplet \u2013 nekdo se preko tvojega ustvarjanja in javnega pojavljanja prakti\u010dno zaljubi vate. In ko se sre\u010da\u0161 ter ugotovi\u0161 za kaj gre, postane jasno, kako mo\u010dna je projekcija zaljubljenega in kako si v resnici ne-razpoznana, ne-sli\u0161ana, ne-videna in posledi\u010dno v takem odnosu \u010disto sama. Tvoje pisanje in ustvarjanje sicer izvira iz mno\u017eice tvojih odnosov, predmetov, do\u017eivetij, vsebuje marsikatero \u017eeljo, strast, frustracijo, bole\u010dino in razmi\u0161ljanje, vendar med tvojim ustvarjanjem in teboj samo nikoli ne more biti ena\u010daja.<\/p>\n

Sam nikoli ne pri\u010dakujem, da bo nekdo ob poslu\u0161anju moje plo\u0161\u010de \u010dutil tisto, kar sem \u010dutil sam, ko sem jo ustvarjal. Prepri\u010dan sem, da \u0161iroki zamahi tema\u010dnosti, odprtosti, hitrosti in zamrznitev jasno komunicirajo skozi glasbo, vendar je v podrobnostih, razpokah, barvah in ravnote\u017ejih \u0161e toliko prostora, v katerega se naseli slu\u0161atelji\u010din ali slu\u0161ateljev svet.<\/p>\n

Tako pravzaprav vidim glasbeno ustvarjanje kot neke vrste vzpostavljanje situacije, ambienta; ne\u010desa, v kar se potopimo, se mu postavimo nasproti ali pa celo navznotraj zazvenimo. Vendar ob vsem tem to situacijo naselimo s svojimi ob\u010dutki, mislimi, \u017eeljami, strastmi, bole\u010dinami in inhibicijami. \u010ce tej liniji razmi\u0161ljanja sledim \u0161e naprej, si drznem celo pomisliti, da glasba lahko postane zrcalo na\u0161i du\u0161i.<\/p>\n

Tehnologija je taborni ogenj, ob katerem si pripovedujemo zgodbe. (Laurie Anderson)<\/em><\/strong><\/p>\n

Taborni ogenj \u2013 tako romanti\u010dna podoba, vklju\u010dno z zgodbami. Koliko let, desetletij, stoletij ali celo tiso\u010dletij je \u010dlovek potreboval, da je obvladal ogenj, da je vedel, kako z njim ravnati, da iz tabornega ogenj\u010dka ne nastane po\u017ere\u0161ni po\u017ear, ki pogoltne celo vas? Sodobna digitalna tehnologija ima revolucionaren potencial, sploh svobodno programje in odprta strojna oprema. Ali bolje re\u010deno \u2013 ga je imela, saj se danes zdi, da je tehnolo\u0161ka revolucija korporatizirana.<\/p>\n

Sem iz ene najmlaj\u0161ih generacij, ki je \u0161e izkusila globalno izmenjavo datotek in sporo\u010dil pred<\/em> internetom. Kar nekaj let sem vodil radijsko oddajo o spletnem zalo\u017eni\u0161tvu, preden je to res obstajalo. Spletnih zalo\u017eb oziroma neke vrste glasbenih skupin globalno povezanih elektronsko-ra\u010dunalni\u0161kih glasbenikov je bilo takrat (konec 90-ih) ravno toliko, da si lahko dejansko sledil vsem njihovim izidom. Potem je MP3 revolucija eksplodirala in v desetih letih je revolucionarnost prostega dostopa (Creative Commons in \u00bbSharing Is Caring\u00ab) popolnoma izgubila svoj smisel. Vsaj za nas kibernavte in kibernavtke, ki smo preklinjali prihod Web 2.0. Na sceno je pri\u0161la \u00bbmonetizacija\u00ab in spletni marketing. Poraz in prevzem Napsterja leta 2001 je bila prva ve\u010dja zmaga korporativne mo\u010di glasbene industrije, vendar smo si takrat le ste\u017eka predstavljali, kam nas mno\u017ei\u010dna dostopnost glasbe dejansko pelje.<\/p>\n

Le kratkih 15 let nazaj se je zdelo, da nas preprost digitalni format, preto\u010dljiv na videz brezpla\u010dno, dejansko re\u0161i Mordorja korporativnega kapitala glasbene industrije, ki, mimogrede, vklju\u010duje t.i. \u2018indie\u2019 sceno! Internet in MP3 sta nakazovala na mo\u017enost, ki je danes deloma uresni\u010dena \u2013 \u00bbdirect-to-fan\u00ab distribucija, brez pogoltnih in nepotrebnih posrednikov. Vendar sem danes znova mnenja, da si se v trenutku, ko za\u010dne\u0161 govoriti o svojih \u00bbobo\u017eevalcih\u00ab, izneveril svoji glasbi, svoji ustvarjalnosti. Za\u010del si se ograjevati in ostal bo\u0161 sam v morju morskih psov, s katerimi lahko govori\u0161 predvsem o denarju.<\/p>\n

Vsi obvladamo <\/em><\/strong>do re mi, note pa mora\u0161 najti sam. (Louis Armstrong)<\/em><\/strong><\/p>\n

To je tista o talentu, o du\u0161i v glasbi. Zakaj ponujajo\u00a0nekatere glasbene ali zvo\u010dne stvaritve poseben ob\u010dutek, medtem ko nekatere druge, ki se zdijo, da so ustvarjene z enakimi elementi, strukturami in procesi, dajejo ob\u010dutek praznine, generi\u010dnosti, povr\u0161inskosti? Kaj je tisto, kar da glasbi \u00bbdu\u0161o\u00ab, neko posebnost, sposobnost vzbujanja posebnih ob\u010dutkov ali intelektualno-estetskih miselnih izivov, da nas v\u010dasih potisne v obo\u017eevanje in malikovanje stvaritve in posledi\u010dno tudi stvariteljice ali stvaritelja? Vpra\u0161anje, ki se ti\u010de marsikatere humanisti\u010dne znanosti in okoli katerega se lahko vrtimo v neskon\u010dnost.<\/p>\n

Po drugi strani pa se zdi Armstrongov napotek skoraj spiritualen \u2013 tehnike se lahko ve\u010d ali manj vsi nau\u010dimo, vsak zase po bo moral stopiti na pot iskanja not. Postavlja se mi vpra\u0161anje, ali gre za skupek not, ki je univerzalen \u2013 torej za note, ki so enake in ki jih morajo najti vse glasbenice in glasbeniki, ali gre za specifi\u010dne note vsakega posameznika? Ker je vsak izmed nas druga\u010den, se mi zdi, da bo bolj dr\u017ealo slednje.<\/p>\n

Ali torej lahko v tem primeru govorimo o nekak\u0161ni individualni, samostojni in prav posebni poti za vsako posamezno ustvarjalko ali ustvarjalca? A tudi \u010de je temu tako, \u0161e ne pomeni, da moramo nujno ubrati nekak\u0161no samotno oziroma osamljeno pot. Skupnost in sodelovanje se mi zdita integralni del iskanja svojih not<\/em>.<\/p>\n

Moja cela jebena kariera ni stala toliko, kolikor stane Red Hot Chilli Pepperse, da vadijo za en album! (Lydia Lunch)<\/em><\/strong><\/p>\n

Spet ta jebeni denar. Brez \u0161u\u0161kavcev se ne da najeti studia, si privo\u0161\u010diti spodoben mastering, izdelavo vinila, CD-jev, speljati spodobne promocijske kampanje… No, obstaja tudi DIY (\u2018do it yourself\u2019\/naredi sam\/samizdat) pot, kakor tudi DIWO (\u2018do it with others\u2019). S samoodrekanjem, z nizko prora\u010dunskimi in gverila pristopi se da marsikaj narediti. A vendar se zdi, da kjer je na pameten na\u010din poskrbljeno za osnovno infrastrukturo, za osnovne pogoje dela (produkcijski studiji, izmenjava znanja, kvalitetna izobra\u017eevanja za simboli\u010dno pristopnino, osnovni honorarji za nastope, podpora klubskim prostorom in njihovim programom itd.), tam bodo ustvarjalke in ustvarjalci la\u017eje dihali, predvsem pa delali.<\/p>\n

V dandana\u0161nji glasbi se zdi velika te\u017eava tudi nejasna meja med zabavlja\u0161tvom in umetnostjo, med njunim prelivom oziroma zabrisom, da hibridnih ustvarjalnih praks niti ne omenjam. Ali zabavna glasba, primerna za pivnice in mestne trge, potrebuje enako podporo kot umetnost, ki mnogokrat postavlja neprijetna vpra\u0161anja na neprijetne na\u010dine? In \u010digava in kak\u0161na podpora to sploh je? Podpora trga? Mno\u017ei\u010dno financiranje? Dr\u017eavne in lokalne subvencije?<\/p>\n

Mo\u010dno dvomim, da je prosti kapitalisti\u010dni trg na kakr\u0161en koli bistven na\u010din dojemljiv za kulturo, za umetnost. Umetnost in kultura sta za kapital ve\u010dinoma neuporabni. \u00bbOblast je pri nas ljudska,\u00ab odzvanja na stari plo\u0161\u010di Laibachov.<\/p>\n

\u0160e vedno mislim, da je dr\u017eava v resni\u010dni lasti ljudstva in zato edina, ki lahko poskrbi za pravo kulturno in kreativno delovanje ter produkcijo, medtem ko je podjetni\u0161tvo \u2013 vsaj v obliki, kot jo zastavlja kapitalisti\u010dni trg \u2013 v konfliktnem in nasprotujo\u010dem si razmerju z umetnostjo. Ali kot sem pred kratkim prebral na nekem blogu: \u00bbUmetnost je neskon\u010dno raz\u0161irljiva, skupnostna, inherentno subjektivna, in po svoji zasnovi neuporabna. Podjetni\u0161tvo temelji na pomanjkanju, je individualisti\u010dno, inherentno objektivno, in po svoji zasnovi pragmati\u010dno. Obe sta kreativni dejavnosti, vendar nasprotnih tipov.\u00ab (Aaron Gervais)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

z Luko Prin\u010di\u010dem<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11182,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-11181","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11181","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=11181"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11181\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11188,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11181\/revisions\/11188"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/11182"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=11181"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=11181"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=11181"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}