Birdman <\/em>(Alejandro Gonz\u00e1lez I\u00f1\u00e1rritu, glasba Antonio S\u00e1nchez in ostali, 2014)<\/p>\n Film je \u017ee dobitnik velike nagrade Benetk, nominiranec za kar 9 prihajajo\u010dih oskarjev in do sedaj \u017ee dobitnik 129 drugih nagrad. Med drugimi pa ga krona tudi nominacija za zlati globus za originalno partituro, katere avtor je bobnar Antonio S\u00e1nchez (rojen 1971). S\u00e1nchez od leta 2002 igra pri Pat Metheny Group, kon\u010dal pa je glasbeno akademijo na Berkleeju \u2013 film Birdman<\/em> mu je prvi glasbeni projekt v svetu filmske umetnosti. In moramo priznati, da \u017ee takoj precej uspe\u0161en.<\/p>\n Re\u017eiserja poznamo po kar precej odmevnih filmih, med katerimi sta zagotovo 21 gramov<\/em> (21 Grams<\/em>, 2003; glasba Gustavo Santaolalla) in z oskarjem za glasbo okronan film Babilon<\/em> (Babel<\/em>, 2006; glasba Gustavo Santaolalla). Tokratni Birdman<\/em> ima v sebi eno veliko zanimivost \u2013 daje nam svojstven ob\u010dutek, da je posnet v enem samem kadru. I\u00f1\u00e1rritu namre\u010d kombinira filmske reze tako, da uporablja prakti\u010dno neprekinjeno steadicam<\/em> in prehode skozi vrata, skozi \u010drnine ali pa \u010dasovne zamike (time-laps<\/em>) in nas tako popelje v neprekinjeno slikovno pripoved. O \u010dem \u017ee? O tem, o \u010demer govorimo, kadar govorimo o ljubezni. Gre za idejo adaptacije kratke pripovedi, katere avtor je kultni pisatelj Raymond Carver. Knji\u017eica s zgodbami, med katerimi je tudi O \u010dem govorimo, kadar govorimo o ljubezni<\/em>, je v slovenskem jeziku dosegljiva pod skupnim knji\u017enim naslovom Kolesa, mi\u0161ice in cigarete<\/em> in je iz\u0161la leta 2002. Verjamemo, da jo je marsikdo prebral \u2013 sedaj, po filmu, pa jo bo zagotovo \u0161e raje. Toda poslu\u0161ajmo, kaj nam Birdman<\/em> ponudi po svoji zvo\u010dni, glasbeni plati.<\/p>\n Med prvimi tak\u0161nimi citati sli\u0161imo Pavano za umrlo infantinjo\/prestolonaslednico<\/em> (Pavane pour une infante d\u00e9funte<\/em>), ki jo je leta 1902 napisal Maurice Ravel. Pavana je dvorni ples iz 16. stoletja, izhaja pa iz Italije, natan\u010dneje \u2013 iz Padova in gre najverjetneje za modificiran naziv tamkaj\u0161njega lokalnega plesa, imenovanega padovana<\/em>. Ker je po\u010dasen, ve\u010dinoma v tridelnem taktovskem na\u010dinu, je u\u010dinek toliko bolj kontemplativen \u2013 kakor bi \u0161lo za po\u010dasni val\u010dek, v katerega nas zaziblje celotna zgodba. In kakor opazimo, gre dejansko za vpra\u0161anje plesa, seveda v metafori\u010dnem smislu. Naslednja glasbena izku\u0161nja je citati iz Simfonije \u0161t. 9 v D-duru<\/em>, ki jo je skomponiral Gustav Mahler. Nastala je v letih 1909-1910 in je imela sicer tudi dva podnaslova: zemeljska \u017ealost<\/em> in ozarjeno hrepenenje<\/em>. Njena prva izvedba je bila po skladateljevi smrti, ne moremo pa mimo same ideje, da je v njej Mahler tako ali druga\u010de opeval in poveli\u010deval prav Tudi citirana Passacaille<\/em> (Tr\u00e8s large) iz klavirskega tria v a-molu<\/em> skladatelja Mauricea Ravela nam poka\u017ee, da gre tako v glasbeni kakor filmski zgodbi za opazovanje in pripovedovanje intime, drobnih melodi\u010dnih fraz, besed in izjav, v katere so ujet vsi igralci in igralke. Glasba se po tej plati samo pridru\u017ei trpkosti problemov, ki se iz dneva v dan samo kopi\u010dijo in \u010dakajo na svoj veliki finale. Kot nekak\u0161na apoteoza razmerij, tako osebnih, kakor tudi dru\u017ebenih, pa se v filmu pojavi Simfonija \u0161t. 2 v e-molu, op. 27<\/em>, delo skladatelja Sergeja Rahmaninova. Simfonija je nastala med letoma 1906 in 1907, sli\u0161ali pa smo lahko njen prvi (Largo-Allegro moderato<\/em>) in drugi (Allegro molto<\/em>) stavek. Simfonija je del predstave, ki jo pripravljajo, hkrati pa je del tistega izven-odrskega dogajanja, katerega protagonisti ne morejo nadzorovati. Tako se glasbena pripoved prepleta med enim in drugim svetom, kakor bi \u0161lo za en sam dogodek. In ne vidimo in ne sli\u0161imo ve\u010d meje med njima. \u017divljenje postane prehod in pripoved v enem samem kadru, skozi katerega po\u010dasi drsimo.<\/p>\n Bobnarski medklici, ki jih je ustvaril in predvidel Antonio S\u00e1nchez, se skozi glasbene citate, ki se\u017eejo po \u010dasu precej bolj nazaj v zgodovino, prav posre\u010deno zajedajo v glasbeno-zvo\u010dno enovitost. \u0160e posebej tedaj, ko vidimo izvajalca, ki se pojavi kakor deus ex machina<\/em> in ve\u010d kot odli\u010dno pokomentira vse, kar je v filmski sliki ostalo morda nedore\u010denega. Film je zagotovo tudi zanimiva glasbeno-zvo\u010dna izku\u0161nja, ki jo je pa\u010d potrebno razumeti v smislu odrske kratke pripovedi Raymonda Carvera in misli, ki jo je Alejandro Gonz\u00e1lez I\u00f1\u00e1rritu temu namenil. Pravi takole: … zanimalo me je raziskovanje bojev z egom, ideja, da gre vedno za iluzijo, pa \u010de si \u0161e tako uspe\u0161en, za gnanje po denarju ali slavi. A vse je le za\u010dasno. Ko se \u017eene\u0161 za stvarmi, za katere meni\u0161, da jih \u017eeli\u0161 in pri tem podeli\u0161 ljudem mo\u010d, da te ovrednotijo, kmalu potem, ko jih kon\u010dno dobi\u0161 \u2013 v tej sre\u010di zasledi\u0161 minljivost.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/Birdman_2-600x324.jpg\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/Birdman_3-600x400.jpg\")
<\/a>\u017de omenjeni Antonio S\u00e1nchez se podpisuje kot avtor pod tolkalne, izjemno premi\u0161ljene bobnarske interpunkcije, ki dajejo filmu neki svojstven pe\u010dat. Bobnar, katerega opus sega od zabavnej\u0161ih ritmov do jazza (trio Chick Corea, trio John Patitucci) s svojim mehi\u0161kim \u010darom in \u017eanrom dopolnjuje in izpolnjuje filmske podobe, ki pred nami pletejo tragi\u010dno-trpko zgodbo: \u200bRiggan Thomson (Michael Keaton) je nekdanji hollywoodski zvezdnik, znan po filmski upodobitvi superjunaka Birdmana in se posku\u0161a vrniti na prizori\u0161\u010de z ambiciozno broadwajsko predstavo po knji\u017eni uspe\u0161nici Raymonda Carvera. Upa, da se bo s to tvegano potezo uveljavil kot polnovredni umetnik, toda kmalu se za\u010dnejo kopi\u010diti te\u017eave, saj se eden izmed igralcev med vajami po\u0161koduje v \u010dudni nesre\u010di. Namesto njega najamejo igralca Mika Shinerja (Edward Norton), ki zagotavlja uspeh, a v projekt prinese kopico osebnih ekscentri\u010dnosti. Bolj ko se bli\u017ea premiera, bolj negotov je Riggan, ki je v projekt vlo\u017eil vso svojo osebno in poklicno verodostojnost. Ob tem pa ima \u0161e kopico osebnih te\u017eav s h\u010derko Sam (Emma Stone) in soigralko Lesley (Naomy Wats). V filmu imamo tako nenehne vpoglede na oder, zaodrje, osebna \u017eivljenja, fantazije in premi\u0161ljevanja. Bobnarski elementi pa vse prav res natan\u010dno ‘zbobnajo’ skupaj, da te\u010dejo en zaplet v drugega. Toda ob tolkalski partituri so v filmu prav res zanimivi tudi glasbeni citati, za katere se je I\u00f1\u00e1rritu kar pogumno odlo\u010dil.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/Birdman_4-e1422895016217-317x600.jpg\")
<\/a>smrt. V njej najdemo tudi mnogo obdelanih citatov, ki si jih je Mahler izposojal iz svojih prej\u0161njih del, sedaj pa jih predstavi kot nekak\u0161no svojo lastno glasbeno apoteozo, kot svoj zaklju\u010dek in svoje lastne opombe k svoji glasbi. Prav to pa zlahka primerjamo z idejo filma, v katerem Riggan premi\u0161ljuje in obdeluje svoje \u017eivljenje od vloge Birdmana do svoje vloge o\u010deta in kon\u010dno \u2013 gledali\u0161kega igralca. S kan\u010dkom u\u0161esa ulovimo tudi Simfonijo \u0161t. 5 op. 64 v e-molu <\/em>(iz leta 1888), delo Petra Ili\u010da \u010cajkovskega, oziroma njen drugi stavek s kar dolgim navodilom: Andante cantabile, con alcuna licenza \u2013 Non allegro<\/em>. Zanimivo je, da najdemo v skladateljevi bele\u017enici ob tem glasbenem stavku zapis, ki deluje kot komentar k izvajanju. Pravi takole: tola\u017eba, \u017earek lu\u010di \u2013<\/em> (nekoliko naprej pa) .. ni upanja<\/em>. Ta glasba v filmu deluje kot premi\u0161ljevanje, v katerega se vsi filmski liki nenehno vra\u010dajo in vanj zapletajo. Od \u010cajkovskega sli\u0161imo \u0161e Simfonijo \u0161t. 4 v f-molu op. 36<\/em> (nastala leta 1878) in sicer njen drugi stavek \u2013 Andantino in modo di canzone<\/em>. Simfonija ni toliko znana, vendar najde v filmu svoj akcent: gradi namre\u010d odnos med dolo\u010denimi ljudmi, \u0161e posebej med Sam in Mikom. \u017de na prvi pogled gre za nemogo\u010de razmerje saj ne vemo, kje se pri\u010dne in kje kon\u010da tista ‘prava’ igra. Tako filmska, kakor gledali\u0161ka.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/Birdman_5-600x378.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"