{"id":11212,"date":"2015-02-03T17:07:44","date_gmt":"2015-02-03T16:07:44","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=11212"},"modified":"2015-02-03T17:13:46","modified_gmt":"2015-02-03T16:13:46","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-40","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=11212","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (40)"},"content":{"rendered":"

\"mcdowell\"<\/a><\/p>\n

Fred McDowell : Mississippi Blues<\/em><\/strong> (Black Lion, 1965)<\/p>\n

 <\/p>\n

Ponovno hlastamo po bluesu. Izbor bo kar pravi med vsaj stotimi bluesovskimi mo\u017enostmi za \u00bbrobni album\u00ab. Fred McDowell (roj. 1904 \u2013 u. 1972) je bil doma iz ameri\u0161ke zvezne dr\u017eave Mississippi, vendar ni kmetoval v kak\u0161nem izmed krajev na severozahodni rodovitni ravnici, imenovani Delta. Ne, kmetoval je blizu kraja Como v gri\u010devnatem okro\u017eju na severovzhodu, ki mu pravijo \u00bbNorthern Hills\u00ab, pribli\u017eno 60 kilometrov ju\u017eno od Memphisa. Se pravi, da \u017ee po tem ni predstavnik t. i. \u00bbDelta bluesa\u00ab, \u010deprav z glasbeniki, ki so prihajali od tam, deli marsikatero skupno bluesovsko potezo, repertoar, zalogo verzov, pregovorov, fraz, \u00bbbottle-neck\u00ab oziroma \u00bbslide\u00ab slog drsenja po strunah, igranje v odprtih uglasitvah (najve\u010d v odprtih D in G-duru) in podobno.<\/p>\n

V zvezi z bluesom podajam nekaj splo\u0161nih trditev, ki morebiti vsem ne bodo v\u0161e\u010d, ne \u00bbfolkijem\u00ab oziroma prista\u0161em \u00bbcountry bluesa\u00ab, ne bluesovskim fenom, ki prisegajo na njegovo elektrificirano obdobje. McDowell je igral tako na akusti\u010dno kitaro kot na elektri\u010dno, ki jo je za\u010del igrati na starost. Sledil je modi, malo pa ga je dajala iskalska \u017eilica.<\/p>\n

Blues je zame \u010drnska, afroameri\u0161ka kulturna glasbena oblika, ki vsaj od \u0161estdesetih let naprej med \u010drnsko skupnostjo v ZDA ni ve\u010d prevladujo\u010da glasbena zvrst. Blues se je formiral v posebno zvrst, \u017eanr popularne godbe nekako od 1. svetovne naprej \u2013 njegov vrh in obenem priljubljenost sovpada s komercialnimi snemanji in izdajami pesmi blues glasbenikov in glasbenic na plo\u0161\u010dah na 78 obratov, na katalogih race records<\/em> od srede dvajsetih let do srede petdesetih let prej\u0161njega stoletja, ko je modernej\u0161i razli\u010dici gramofonska industrija pritaknila oznako rhythm and blues<\/em>. Skratka, ne samo, da je bil blues razumljen funkcionalno kot good time music<\/em>, ampak se je formiral kot glasba za trg.<\/p>\n

Blues ali katera koli druga popularna glasbena oblika v dru\u017ebi, v kateri imajo njeni \u010dlani bodisi aktiven bodisi pasiven pristop do kanalov mno\u017ei\u010dnih medijev, plo\u0161\u010d, na\u010dinov predstavljanja glasbe, ne obstaja na na\u010din hermeti\u010dno zaprtega kulturnega prostora, naj je bil ta prostor dru\u017ebeno tako zaprt in zajeban, kakor je bil rasno segregirani globoki ameri\u0161ki Jug, ali pa prostorsko lo\u010den v dru\u017ebeni formi \u010drnskega geta industrijskih ameri\u0161kih mest, kamor se je selila \u010drnska populacija.<\/p>\n

Vendar moramo biti tu pazljivi. Vsi ameri\u0161ki \u010drnopolti ljudje seveda niso bili blues people<\/em>, kar pa ne pomeni, da za blues ne velja dobra opredelitev kulturnega zgodovinarja Lawrencea Levinea: Njegova posebnost je, da je bil \u00bbnajbolj osebna, pravzaprav prva povsem osebna \u010drnska glasba\u00ab. Bil je prva pomembna afroameri\u0161ka forma v ZDA, ki ni vsebovala antifonije, tako mo\u010dno prisotne v drugih \u010drnskih glasbenih oblikah. Ostala je oblika klica in odgovora, toda blues pevec (pevka) si je odgovarjal verbalno ali na spremljevalnem glasbilu. S tem je bil blues najbolj tipi\u010dna ameri\u0161ka glasba, ki so jo ustvarili, in je predstavljal osrednjo stopnjo akulturacije individualiziranega etosa \u0161ir\u0161e dru\u017ebe. Druga\u010de povedano, blues je mo\u017een \u0161ele, ko Negro <\/em>postane Negroes<\/em> v mno\u017eini, ali kot poudarja LeRoi Jones (Amiri Baraka), ko v \u010dasu rekonstrukcije po dr\u017eavljanski vojni postanejo \u00bbrasno zaznamovani\u00ab dr\u017eavljani (drugega reda) z volilno pravico in pravico do \u00bbsvobodnega\u00ab prese\u017enega izkori\u0161\u010danja v individualisti\u010dni dru\u017ebi. Blues kot posebna struktura ob\u010dutenja je predvsem izra\u017eanje premestitve ob\u010dutenja mistreatment<\/em>, \u00bbzlorabe\u00ab, \u00bbslabega ravnanja\u00ab, \u00bbprevare\u00ab, \u00bbizgube\u00ab, \u00bbhrepenenja za izgubljenim\u00ab. Kot osebna izpovedna pesem pevca ali pevke to \u00bbgrdo ravnanje\u00ab zvede na raven odnosov med spoloma, premesti \u0161ir\u0161e dru\u017ebene probleme na ta odnos, kjer je pevec vedno na zgubi. To \u0161e ne pomeni, da se mu v verze ne prikradejo \u0161tevilni problemi, ampak so bolj sopotni.<\/p>\n

Leta 2005 sem imel prilo\u017enost obiskati gri\u010devnate Northern Hills, kjer je svoje dni kmetoval Fred McDowell, pa tudi zloglasno Delto zahodneje do reke Mississippi. \u017detev bomba\u017ea je bila ravno mimo. V zraku so se vrteli beli kosmi. Po cestah so vozili kombajni in tovornjaki z balami.<\/p>\n

\u017de \u010de postopate po mestu Clarksdale in zaidete z utrjenih poti, vas bo doma\u010din, vseeno je, ali je \u010drnopolt ali belopolt, takoj dolo\u010dil: \u00bbSte pri\u0161li zaradi bluesa?\u00ab Blizu naborni\u0161kega centra ameri\u0161ke mornarice, re\u010d se o\u010ditno vle\u010de \u017ee od starih Lomaxovih potopisov, sem se zapletel v pogovor z belim lastnikom malega ra\u010dunalni\u0161kega podjetja. Bil je odkritih liberalnih nazorov, kar je redkost. Pogovor je nanesel na ameri\u0161kega dramatika Tennesseeja Williamsa, ki je ravno v Clarksdaleu napisal Ma\u010dko na vro\u010di plo\u010devinasti strehi<\/em>. Njegov antologijski stavek \u017eivljenje v Delti in \u0161ir\u0161em Mississippiju \u0161e vedno spremlja na vsakem koraku: \u00bbMar nisi zaznal mo\u010dnega in gnusnega vonja po la\u017enivosti\u00ab? <\/em>Doma\u010din je rekel: \u00bbVerjemi mi, da tukaj\u0161njim ljudem \u0161e danes te\u017eko padejo Williamsove besede. Izkazalo se je, da je imel hudo prav o vsem, kar je napisal o na\u0161i ju\u017enja\u0161ki dru\u017ebi.\u00ab<\/p>\n

Pri nas doma je druga\u010de. Bluesofili kar naprej vrtajo: \u00bbA je tam \u0161e kaj tapravega bluesa, taprave stvari?\u00ab Pravilen odgovor se glasi: Ni in je. … Na \u017ealost.<\/p>\n

In zdaj k Fredu McDowellu. Tole so posnetki iz leta 1965. Leta 1959 je prvi\u010d snemal za Alana Lomaxa, ki ga je \u00bbodkril\u00ab na svojem folkloristi\u010dnem potovanju, o katerem je posnel film in napisal odli\u010dno knjigo The Land Where The Blues Began<\/em>. Pozneje so McDowella za\u010deli vabiti na folk-blues festivale. Za zalo\u017ebo Arhoolie je pd leta 1964 naprej posnel nekaj izvrstnih albumov, med njimi je na njih tudi razli\u010dica spirituala You Got To Move, ki so jo pograbili The Rolling Stones in od katere je dobil nekaj zaslu\u017eenih tantiem. V istem \u010dasu ga je v doma\u010dem Comu za zalo\u017ebo Black Lion posnel Alan Bates. Fred McDowell ni sam, ob bluesih z njim spirituale poje \u017eena Annie. Se pravi, da ni bil le bluesman, marve\u010d \u0161e kaj drugega.<\/p>\n

Njegov slog je \u010dist, reducirano \u00bbdrome\u010d\u00ab, je odli\u010den fingerpicker, rezkega slidea (najraje je uporabljal majhno stekleni\u010dko na prstancu leve roke), klasi\u010dne harmonske formule bluesa pri njem nji. Je pravi dromlja\u010d, podobno kot R. L. Burnside in Junior Kimbrough, ki sta iz istih krajev.<\/p>\n

Med drugim izvaja \u00bbSomeday Baby\u00ab, ki jo je \u017ee v dvajsetih letih posnel Sleepy John Estes, tu je tudi \u00bbLouise\u00ab, s katero se je proslavil Big Bill Broonzy, \u00bbMilk Cow Blues\u00ab je bil popularen posneti blues Kokoma Arnolda konec dvajsetih let. Vmes pa je ogromno \u00bbponarodelih\u00ab, \u00bbtradicionalnih\u00ab, kjer do izraza pride ob\u010dutek za ustvarjanje vokalne drame v obliki klicev in odgovorov. Arhai\u010dno nov blues je to. Izjemni Fred McDowell.<\/p>\n