![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/rafal3-600x450.jpg\")
<\/a>\u00a0<\/em><\/p>\n Jasna Babi\u0107 je diplomirala iz kulturologije na Fakulteti za dru\u017ebene vede. Diplomsko delo je bilo nagrajeno s Pre\u0161ernovo nagrado. Kasneje je na isti fakulteti magistrirala na Oddelku za sociologijo. Trenutno je zaposlena na Mirovnem in\u0161titutu.<\/p>\n Dunja Danial deluje na podro\u010dju produkcije videa, filma in multimedije, kjer dela kot samostojna ustvarjalka in kot redna sodelavka RTV Slovenija. Diplomirala je iz videofilma na Visoki \u0161oli za umetnost v Novi Gorici, nadaljuje z magistrskim\u00a0programom Medijske umetnosti in prakse, kjer pripravlja srednjemetra\u017eni dokumentarni film.<\/p>\n Jasno od nekdaj zanimajo kulture upora, subkulture in alternativni mediji. Glasbo povezuje s politi\u010dno participacijo.<\/p>\n Dunja sodeluje pri politi\u010dnem aktivizmu, je skvoterka in \u010dlanica D.I.Y. kolektiva R.A.F.A.L., ki se ukvarja z organizacijo koncertov. Med bojem za obstoj AC Molotov z Jasno spleteta vez.<\/p>\n Jasna takrat deluje v okviru skupine Frontline, ki izdaja videonovi\u010dnike Non plus ultra in preko kamere bele\u017ei takratno aktivisti\u010dno gibanje. Isto\u010dasno na Metelkovi prostovolji pri KUD Mre\u017ea in KUD Anarhiv, v \u0160kratovi \u010ditalnici, ter izvaja projekt Kamera Revolta \u2013 enotedenske projekcije dru\u017ebeno kriti\u010dnih dokumentarnih in igranih filmov, podkrepljenih s predavanji.<\/p>\n Dunja se pridru\u017ei Jasninim aktivnostim, gibljeta se med Vilo Maro & AC Molotovom ter Izbruhovim Bazenom, sta cimri v AC Galiciji, aktivno delujeta v slovenski punk sceni. Po padcu AC Molotova ju pot zanese v Gromko, kjer najprej postaneta \u010dlanici kolektiva, z letom 2006 pa Jasna postane njena programska koordinatorka.<\/p>\n Skupaj \u017ee ve\u010d kot desetletje vodita glasbeni cikel R.A.F.A.L., ki skrbi, da te\u017ekozvo\u010dje hc punka, crust punka, d-beata in grinda ne utihne.<\/p>\n ***<\/p>\n DUNJA DANIAL\u2028<\/strong><\/p>\n Raje bi bil glasbenik kot rock zvezda. (George Harrison) <\/em><\/strong><\/p>\n Kaj sploh pomeni biti rock zvezda?<\/p>\n Pri svojem delu z glasbo se sre\u010dujem predvsem z underground bendi in sceno, kjer po nekem ‘defaultu’ status rock zvezde v splo\u0161nem pomenu ne obstaja, so pa bendi, ki znotraj \u017eanrov dosegajo visoko popularnost. Bendi delujejo po na\u010delu \u00bbmusic from the people for the people\u00ab, poslu\u0161alce in ustvarjalce povezuje strast do glasbe in njenega sporo\u010dila (tako in\u0161trumentalnega kot liri\u010dnega), \u010dlan benda ni ni\u010d bolj pomemben od ne-\u010dlana, in scena je lahko povezana le zaradi simbioze obeh.<\/p>\n Seveda ni vse tako idili\u010dno. Nekateri bendi in njihovi \u010dlani tako u\u017eivajo ritolizni\u0161tvo, drugih se \u00bbne jebe pet posto\u00ab, tretji pa balansirajo nekje vmes. Ve\u010dina bendov, ki jih gostimo, so v prvi vrsti glasbeniki. \u010cutijo in \u017eivijo to, kar pripoveduje njihova glasba in to dajejo naprej. To je poslanstvo glasbenika in njegova mo\u010d… dokler mu ta mo\u010d ne spodnese tal pod nogami in mu postane lastna prepoznavnost bolj pomembna od sporo\u010dila njegove glasbe.<\/p>\n Ali biti rock zvezda izklju\u010duje biti glasbenik? Menim, da ne.<\/p>\n V Gromki smo imeli dvakrat prilo\u017enost gostiti bend, ki je tako reko\u010d najbolj cenjen in prepoznaven na sceni. Tudi jaz nisem imuna. Ko sem prvi\u010d dobila ponudbo za koncert, sem do\u017eivela popoln najstni\u0161ki razpad sistema. In temu je sledilo nadvse prijetno olaj\u0161anje. \u010clani benda so se izkazali za povsem prizemljene osebke brez zvezdni\u0161kih nagnjenj. So zgolj glasbeniki, ki pridejo podati svoje sporo\u010dilo in si raz\u0161iriti obzorja. Ko so pri\u0161li drugi\u010d, so obiskovalci koncerta do njih \u017ee izgubili del srame\u017eljivosti in vsi so se \u017eeleli pogovarjati in narediti vtis. \u010clanom benda je bilo malce neugodno ob vsej pozornosti in ob\u010dudovanju, njihov komentar pa je bil, da ime njihovega biv\u0161ega benda (prav tako zelo znanega) pomeni brez idolov in da sami ne odobravajo idoliziranja kogarkoli \u2013 in to je bilo jasno. Raje so glasbeniki kot rock zvezde.<\/p>\n Pesmi so \u010dasovni stroj na\u0161ih generacij, odpeljejo nas tja, kjer smo bili, ko smo jih prvi\u010d zasli\u0161ali. (Steve Almond)<\/em><\/strong><\/p>\n Odra\u0161\u010dala sem v devetdesetih in brez dvoma me je glasba tistega obdobja o\u017eigosala za ve\u010dno.<\/p>\n Odkar pomnim, ljubim glasbo. Skozi leta se moje poslu\u0161alne preference precej spreminjajo in do pred nekaj leti sem \u017ee pozabila, kaj smo takrat v osnovni in srednji \u0161oli sploh poslu\u0161ali. Najbr\u017e je bilo nekaj sme\u0161nega in zastarelega. Ne spominjam se ve\u010d, zakaj sem takrat obudila stare spomine, sem pa nedvomno zadovoljna, da sem jih. Na dan sem privlekla tono glasbe, ki sem jo neko\u010d poslu\u0161ala in zazdelo se mi je, kot da sem na\u0161la manjkajo\u010d ko\u0161\u010dek.<\/p>\n Marcel Proust pravi, da \u00bbvonj in okus stvari ostane pripravljen dlje \u010dasa, pripravljen, da nas spomni\u00ab. To je vsem poznan pojav: vonj ali zvok imata mo\u010d pri\u010darati celotne scene iz preteklosti.<\/p>\n In kaj je lahko bolj\u0161ega od ob\u010dutka, da si se vrnil v preteklost, k mlaj\u0161emu sebi? Spomni\u0161 se obdobij, ki so \u017ee davno mimo, toda odkrije\u0161, da jih pravzaprav nosi\u0161 s seboj. Spominjati se je lepo, \u0161e lep\u0161e se je spominjati skupaj.<\/p>\n Da bi glasbo zares razumel, jo mora\u0161 poslu\u0161ati. Vendar dokler misli\u0161 <\/em><\/strong>\u00bbto glasbo poslu\u0161am<\/em>\u00ab, ne poslu\u0161a\u0161 zares. (A. Watts)<\/em><\/strong><\/p>\n Ta citat je kot pisan na ko\u017eo \u00bbglasbenim poznavalcem\u00ab in \u00bbtehni\u010dnim\u00ab glasbenim recenzentom. Ti si lastijo kilometrske sezname \u017eanrov, pod\u017eanrov, \u00bbpravilnega\u00ab izrazoslovja, definicij in imen, pa seveda celotno dru\u017einsko in razvojno glasbeno drevo. Rezultat je suhoparna in matemati\u010dno definirana recenzija, ob kateri se bralec pogosto spra\u0161uje, ali je avtor recenzije res poslu\u0161al isto kot on?<\/p>\n Poslu\u0161anji sta namre\u010d dve: eno je poslu\u0161anje du\u0161e pesmi, drugo je poslu\u0161anje njene anatomije. Za razumevanje glasbe je obvezno poznavanje, ob\u010dutenje njene du\u0161e. Anatomija pride na vrsto kasneje. V du\u0161i glasbe \u010dlovek najde svojo du\u0161o, svoje ob\u010dutke in misli. In \u010de ho\u010demo glasbo razumeti, nam pedantno seciranje prav ni\u010d ne pomaga, kajti navsezadnje velja enako tudi za \u010dloveka: lahko poznamo njegovo starost, spol in te\u017eo, pa ga vseeno ne bomo razumeli.<\/p>\n \u010cesar ne \u010duti\u0161 ne more\u0161 razumeti.<\/p>\n Jazz? Ali ni to zgolj serija napak, zamaskiranih kot glasbena kompozicija? (David St. Hubbins\/Spinal Tap)<\/em><\/strong><\/p>\n O jazzu resni\u010dno ne vem ni\u010d ve\u010d od naklju\u010dnega poslu\u0161alca. Priznam, da mojim u\u0161esom zveni kot in\u0161trumentalna kakofonija in razumem, zakaj bi nekdo to lahko primerjal z zmedo zvokov, zamaskirano v komad. To me spominja na pripombe v stilu \u00bbkaj je to za ena muska, to sploh ni muska\u00ab. Ta stavek mi je zoprn, zato sem izbrala ta citat.<\/p>\n Zelo podobno (o zamaskiranosti v glasbeno kompozicijo, namre\u010d) bi lahko trdili tudi za mnogo drugih zvrsti t.i. ekstremne glasbe, kot je na primer hardcore tipa Converge, powerviolence, morda celo grindcore. To je cel kup kaoti\u010dnega nepredvidljivega hrupa, mi dajo vedeti kolegi, ki se gibljejo v \u00bbu\u0161esom bolj prijetnem\u00ab glasbenem okolju.<\/p>\n To, kar je za nekoga kaos, je harmonija za drugega. Zelo preprosto.<\/p>\n \u010ce ne bi bilo tako, bi danes na svetu obstajal samo en tip glasbe; ampak tega si sploh ne morem predstavljati. Ko je \u010dlovek pred 60 tiso\u010d leti za\u010del uporabljati svoj glas kot prvi in\u0161trument, za\u010del tol\u010di z vejami in kamni, da je ustvaril ritem… bi bilo to to? Nih\u010de ne bi eksperimentiral in ni\u010d novega ne bi nastalo? Japajade!<\/p>\n Glasba vse lo\u010dene dele telesa zlije skupaj. (Anais Nin)<\/em><\/strong><\/p>\n Poslu\u0161ati glasbo je lahko samo perfektno. V\u010dasih se mi zdi, da v moji glavi obstaja en nezapolnjen prostor\u010dek, ki je rezerviran samo za glasbo. Ko ga napolni glasba, takrat vse zares ste\u010de. Pisanje \u2013 misli te\u010dejo, slu\u017eba \u2013 koncentracija je ok, kuhanje \u2013 brez glasbe je kosilo zani\u010d, vo\u017enja \u2013 \u017eiv dolg\u010das brez muzike, pleskanje, hoja do trgovine, brskanje po netu \u2013 karkoli \u2013 je ob glasbi bolj\u0161e, produktivnej\u0161e.<\/p>\n Ne morem napisati slavospeva glasbi, moj besedni zaklad temu ni dorasel. Vem samo, da si ne predstavljam \u017eivljenja brez glasbe. Z glasbo vse funkcionira.<\/p>\n Upam, da poznate ob\u010dutek, ko toni in ritem prodirajo skozi va\u0161e telo, naravnost v va\u0161e tkivo? Ko se v va\u0161ih prsih prebudi neko bitje in vas prevzame? \u010ce tega ob\u010dutka ne poznate, vas prosim, da naredite nekaj za svoje zdravje in \u010dim prej obi\u0161\u010dete kak koncert. Zaprite o\u010di in se prepustite zvoku.<\/p>\n ***<\/p>\n JASNA BABI\u0106<\/strong><\/p>\n Redkost glasbe ne le pripomore k ve\u010djemu glasbenemu u\u017eitku, ampak daje zbiratelju \u010duden ob\u010dutek superiornosti. (Henry Rollins)<\/em><\/strong><\/p>\n \u010ce se giblje\u0161 znotraj dolo\u010dene glasbene scene, je zbiranje glasbenih nosilcev naravni proces, tako kot obiskovanje koncertov in festivalov. Na ta na\u010din, poleg tega, da to pomeni neke vrste priznanje glasbenikom, da ti je njihova glasba v\u0161e\u010d, jih tudi direktno finan\u010dno podpre\u0161 za la\u017eje nadaljnje ustvarjanje. Vsaj na D.I.Y. punk sceni je tako.<\/p>\n Te\u017eava pa je, da je dostop do albumov izvajalcev, ki so mi glasbeno blizu, dokaj ote\u017een. Redke plo\u0161\u010darne, ki obstajajo pri nas, hc punk, crust, grind ipd. ne pokrivajo, enako je z ob\u010dasnimi sejmi plo\u0161\u010d. Tu so \u0161e tuje specializirane glasbene zalo\u017ebe in distribucije, a kaj, ko so po\u0161tnine\/dostava grozljivo visoke. Ostane torej obisk koncertov in festivalov v tujini, kamor pridejo razli\u010dni distributerji, ali \u2013 \u010de ima\u0161 sre\u010do \u2013 prinese gostujo\u010di bend s sabo \u00bbmerch\u00ab.<\/p>\n Tako niti ni presenetljivo, da vsaki\u010d za\u010dutim vznemirjenje, ko se ponudi mo\u017enost brskanja po \u0161katlah z vinilkami ter neopisljivo zadovoljstvo, ko najdem plo\u0161\u010do izvajalca, ki jo \u017ee dolgo \u017eelim imeti ali presene\u010deno odkrijem album, za katerega sem predpostavljala, da ga ni ve\u010d mogo\u010de dobiti. Redkost in ote\u017eena dostopnost nezavedno zbudita potla\u010den nagon kompulzivnega nakupovalca in prikritega elitista, cena naenkrat ni ve\u010d toliko pomembna, v mislih \u017ee dolo\u010da\u0161 prostor na polici in si predstavlja\u0161 drsenje gramofonske igle…<\/p>\n Vsaka nova plo\u0161\u010da, ki dobi mesto v doma\u010di zbirki, navdaja z ob\u010dutkom, da gre za neke vrste osebni dose\u017eek. Za zmagoslavje niti ni nujno, da je album redek, dovolj je \u017ee, da na tvoji osebni lestvici preferenc kotira pri vrhu. Preprosto je pomembno, pomembno tebi, da poseduje\u0161 materijo, na kateri je shranjen tebi ljub zvok in ki ga lahko odslej poslu\u0161a\u0161 vsak dan.<\/p>\n \u010ce umetnosti in glasbi odvzame\u0161 tveganje, kaj dobi\u0161? Reklamo za zobno pasto. (Mika)<\/em><\/strong><\/p>\n Zgodovina je polna glasbenih ustvarjalcev, ki so premikali mejnike v glasbi in ustvarili nove glasbene \u017eanre in pod\u017eanre. Vsak nov poskus vsebuje dolo\u010deno stopnjo tveganja, povezano z razli\u010dnimi dejavniki, predvsem s strahom in pri\u010dakovanjem, kako bo neka vizija, pretopljena v melodijo, bila (splo\u0161no) sprejeta. Danes je, v vsej mno\u017eici zvokov in \u017eanrov, tveganje povezano predvsem s prebojem iz anonimnosti \u2013 v poplavi tako razli\u010dnih posrednikov glasbe kot \u0161tevilnih izvajalcev ni te\u017eko prodreti do potencialnih poslu\u0161alcev. Te\u017eava pa je v tem, ali bo\u0161 sploh sli\u0161an in ali bo tvoja glasba dosegla tisti trenutek, ko bo poslu\u0161alca pritegnila in ga osvojila.<\/p>\n Ni bojazni, da bi kdaj nastopil deficit glasbenih ustvarjalcev. Ves \u010das se oblikujejo nove glasbene skupine in solisti. A ni\u010d ne zamori bolj \u2013 z vidika ljubitelja dolo\u010denih zvrsti ali nenazadnje, glasbenega organizatorja \u2013 ko pri odkrivanju novih izvajalcev ugotovi\u0161, da preigravajo \u017ee ne vem kolikokrat sli\u0161ano. Na prvi posluh seveda lahko zvenijo odli\u010dno, \u0161e posebej, \u010de se glasbeno naslonijo na izvajalce, ki so \u017ee postavili temelje dolo\u010deni zvrsti, a ko prese\u017ee\u0161 tisti prvi, hipni vtis, se veselje in radovednost razblini. Ker ve\u0161, da si to sli\u0161al \u017ee ni\u010dkolikokrat.<\/p>\n \u010ceprav je moje osnovno\u0161olsko obdobje povezano z obiskovanjem glasbene \u0161ole, nikoli nisem bila in ne bom glasbenica. Zato me vedno znova fascinira (in seveda razveseli), da se danes, ko se zdi kot da je bilo \u017ee vse sli\u0161ano in da v glasbi ni mogo\u010de izumiti ni\u010desar novega, vedno znova najde nekdo, ki v svoje glasbeno ustvarjanje vnese tisto nekaj, kar pove\u017ee zvoke v neko novo melodijo in ustvari nek nov prese\u017eek, nov mejnik v glasbi. Pa naj bo to nek nov \u017eanr ali nadgradnja, predelava \u017ee obstoje\u010dega, kombinacija tonov in akordov, ki te zdrzne, po\u017eene kri po telesu, te za trenutek ustavi, v\u010dasih tudi omami. Domi\u0161ljija, povezana s talentom, vztrajnostjo in seveda tveganjem tvori neuni\u010dljivo kombinacijo, ki nas lahko vedno znova preseneti in popelje v nek nov (glasbeni) svet.<\/p>\n Tradicija pomeni skrbeti za ogenj, ne \u010dastiti pepela. (Gustav Mahler)<\/em><\/strong><\/p>\n S punkom, natan\u010dneje s crustom, sem sklenila vse\u017eivljensko zvezo v devetdesetih letih, ko sem si prvi\u010d zavrtela kaseto Warcollapsov. Poslu\u0161am ogromno razli\u010dne glasbe, ampak \u010de me kdo vpra\u0161a, katera zvrst je \u00bbtista\u00ab, bo odgovor vedno isti. Crust. Zaradi crusta sem do sedaj prepotovala skoraj vso Evropo, zaradi crusta sem sprva obiskovala in se kasneje, ko je padel AC Molotov in z njim koncertna dvorana, vklju\u010dila v R.A.F.A.L.. Ker je bilo \u2013 vsaj zame \u2013 pomembno, da se ta in sorodne zvrsti ohranjajo v doma\u010dem prostoru.<\/p>\n Vedno znova me zmoti, ko\u00a0berem komentarje na dru\u017ebenih omre\u017ejih, da\u00a0ni dovolj prostorov, ki bi sledili sodobnim alternativnim glasbenim smernicam. Lahko na\u0161tejem nekaj klubov, ki gostijo glasbene izvajalce, ki po merilih glasbenih medijev in poznavalcev sodijo v to kategorijo. Ob\u010dutek manka se ustvarja predvsem zaradi dveh razlogov: prvi je ta, da je razmerje med doma\u010dimi in tujimi izvajalci v prid prvim \u2013 medtem ko ti kolobarijo iz kluba v klub, je tujih ob\u010dutno manj in zato manjka ob\u010dutek \u00bbsvetovljanstva\u00ab, drugi pa je, da se tovrstni o\u010ditki nana\u0161ajo na \u00bbsredinsko\u00ab alternativo, ki obsega zelo \u0161iroko obmo\u010dje, se hkrati delno zliva z ob\u010dimi glasbenimi trendi in tako dosega \u0161iroko paleto publike. Ne vem kaj bolj zaskeli \u2013 to, da se sodobne alternativne glasbene smernice skoraj vedno povezuje z zvokom elektronske, sinteti\u010dne glasbe in zasanjano indie paleto ali ignoranca preostalih glasbenih zvrsti? Je distorzija \u017ee res izpeta? Ali druga glasba res nima ve\u010d ni\u010desar za ponuditi? Kot da se preostali glasbeni \u017eanri ne razvijajo naprej, ni novih izvajalcev, ni inovacij.<\/p>\n V Gromki sem \u017ee imela prilo\u017enost do\u017eiveti kako je, ko nek \u017eanr zamre (\u0161e pomnite ska koncerte?). V zadregi se znajdem vsaki\u010d, ko dobim ponudbo za organizacijo dolo\u010denega glasbenega dogodka, pa niti ne vem, ali ta scena v Ljubljani in \u0161ir\u0161e sploh \u0161e obstaja (le kaj po\u010dnejo recimo darkerji ob petkih zve\u010der?). Zaton posameznega lokalnega glasbenega sveta za sabo pu\u0161\u010da praznino, ki s\u010dasoma ukinja mo\u017enost, da bi nek \u017eanr lahko znova sploh za\u017eivel. Zato je v\u010dasih bolj\u0161e skrbeti za tlenje \u017eerjavice, saj ogenj slej ko prej znova zagori.<\/p>\n Ptica ne poje zato, ker ima odgovor. Ptica poje zato, ker ima pesem. (Maya Angelou)<\/em><\/strong><\/p>\n Mnogokrat sli\u0161imo, kako je nekomu dolo\u010dena pesem spremenila \u017eivljenje. Tak\u0161na trditev je precej drzna.<\/p>\n Skozi \u017eivljenje se na nas nalepi neskon\u010dno pesmi. \u010ce jih spustimo blizu, so na\u0161e \u017eivljenjske sopotnice \u2013 kadar smo \u017ealostni ali obupani, nas lahko potola\u017eijo, ko smo sre\u010dni, lahko ta ob\u010dutek samo \u0161e potencirajo, so katalizator za na\u0161o jezo, lahko zapolnijo osamljenost, nas navdajo z notranjo mo\u010djo ali nas navdihnejo, mnogokrat pa nam samo pomagajo ubesediti na\u0161a notranja ob\u010dutja, zbrati in zbistriti misli, strniti besede, spomniti na pozabljeno, opozoriti na pomembno. Njihova ve\u010dplastnost in ve\u010dpomenskost omogo\u010da, da nam dajo tisto, kar v dolo\u010denem trenutku najbolj potrebujemo.<\/p>\n Nobena pesem nam ne more dati odgovor in nam spremeniti \u017eivljenje, lahko nas le usmeri, olaj\u0161a sprejetje odlo\u010ditev in nam ga tako pomaga spremeniti. Konec koncev, bi si res \u017eeleli, da dobimo nek kon\u010dni odgovor o svojem \u017eivljenju na primer \u017ee pri dvajsetih? Ali pa da bi vsak na\u0161 problem re\u0161ili s pesmijo? \u017divljenje bi postalo preve\u010d predvidljivo in dolgo\u010dasno. Pesmi pa bi izgubile ves svoj \u010dar.<\/p>\n \u010ce je umetnost, potem ni za vse, in \u010de je za vse, potem ni umetnost. (Schoenberg)<\/em><\/strong><\/p>\n Ve\u010dno vpra\u0161anje razmerja med umetnostjo in mainstreamom.<\/p>\n \u00bbMainstream\u00ab je entiteta, od katerega se ve\u010dina umetnikov rada distancira, saj jim odmaknjenost omogo\u010da samo-definicijo in merjenje lastne kulturne vrednosti. Razlikovanje od drugih je ena od osnovnih karakteristik vseh dru\u017ebenih skupin, tako tudi podro\u010dje umetnosti ni imuno na dolo\u010danje binarnih opozicij. Na podlagi predstav o pripadnosti se skupine zavzemajo za svoj razlikujo\u010d se karakter in si s tem potrjujejo, da niso anonimni \u010dlani nediferencirane mno\u017eice. Pri razlikovanju je vedno prisoten element mo\u010di: razlikovanje med dolo\u010deno skupino in drugimi ne predstavlja enakovrednega razmerja, temve\u010d skoraj vedno vsebuje dolo\u010deno zahtevo, klic do avtoritete, kjer se \u017ee v naprej predvideva manjvrednost Drugih. To diskriminatorno razlikovanje, ki vsebuje zakriti elitizem in separatizem, omogo\u010da oblikovanje lastnega zemljevida dru\u017ebenih svetov.<\/p>\n Zanimivo pa je, da se dandanes ti dve lo\u010deni entiteti vse bolj prepletata. Na tem mestu se ne bi spu\u0161\u010dala v razpravo o v zadnjem letu kar aktualni temi \u2013 o gentrifikaciji v povezavi s kreativnostjo in kreativnimi prostori \u2013 temve\u010d \u010disto preprosto o pojavu, predvsem v povezavi z glasbo in glasbenimi dogodki. In sicer se \u00bbvrednost\u00ab glasbenega dogodka vse bolj meri z obiskanostjo. V razpisni dokumentaciji za kulturne projekte\/programe je eden od kriterijev dostopnost obiskovalcem, v recenzijah na koncu kritike skoraj vedno sledi komentar o dobri\/slabi obiskanosti, organizatorji dogodkov radi objavljajo fotografije, ki prikazujejo mno\u017eico obiskovalcev s komentarjem, da je bilo \u00bbdobro\u00ab, \u00bbhudo\u00ab ali kaj podobnega, kot da je masa enakovredna kvaliteti koncerta. Ena skupina organizatorjev je \u0161la celo tako dale\u010d, da na njihovih dogodkih skorajda ni fotografij izvajalcev, temve\u010d album fotk, na katerih so ve\u010dinoma samo \u0161e obiskovalci. Mno\u017ei\u010dnost je postala merilo uspe\u0161nosti. Vendar, ali ni to \u2013 komercialnost? Umetnost in komercialnost…tu \u0161ele nastopi zagata.<\/p>\n Mno\u017ei\u010dnost obiska ne predstavlja nujno tudi dobrega vzdu\u0161ja. Vzdu\u0161je bi moralo biti \u2013 takoj po kvaliteti nastopajo\u010dih \u2013 merilo dogodka. Resda ga je te\u017eko ubesediti in \u0161e te\u017eje napovedati vnaprej (\u010de se nave\u017eem na razpise), a je vsekakor tisto, kar se vtisne v spomin. Pa \u010de je bilo na dogodku deset ali nekaj sto obiskovalcev.<\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" petdeseta in poslednja edicija rubrike Misliti musko
\nz Jasno Babi\u0107 in Dunjo Danial<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11218,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-11217","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11217","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=11217"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11217\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11223,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11217\/revisions\/11223"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/11218"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=11217"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=11217"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=11217"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}