{"id":11232,"date":"2015-02-13T05:00:12","date_gmt":"2015-02-13T04:00:12","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=11232"},"modified":"2015-02-13T08:39:32","modified_gmt":"2015-02-13T07:39:32","slug":"poslusajmo-filme-petdeset-odtenkov-sive","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=11232","title":{"rendered":"POSLU\u0160AJMO FILME: Petdeset odtenkov sive"},"content":{"rendered":"

Mitja Reichenberg<\/p>\n

Slast in strast sta v odtenkih<\/strong><\/h1>\n

Petdeset odtenkov sive <\/em>(Fifty Shades of Gray<\/em>, Sam Taylor-Johnson, glasba Danny Elfman, 2015)<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Ponovno gre za film, kateremu je pot tlakovala literatura. Zagotovo je na svetu kar precej tistih, ki so posegli po trilogiji, ki opisuje eroti\u010dne avanture mlade Anastasie (Ane) Steel. Knjige so se baje prodale v ve\u010d kot 100-milijonski nakladi, kar pa pomeni, da ljudje kljub temu \u0161e berejo. To je dobro.<\/p>\n

Vsi, ki \u0161e pomnimo \u010das, ko je iz rok v roke romala knjiga Ljubimec lady Chatterley<\/em> (Lady Chatterley’s Lover<\/em>), spisana davnega leta 1928 od slovitega mojstra eroti\u010dnih besed po imenu David Herbert (Richard) Lawrence, ali kraj\u0161e D. H. Lawrence, bomo v tej novi razli\u010dici prepoznali kar precej znanih potez in prigod. In potem je leta 1981 nastal tudi ve\u010d kot vro\u010d film Ljubimec lady Chatterley<\/em> (Lady Chatterley’s Lover<\/em>, Just Jaeckin 1981), v glavnih vlogah pa sta bila tedaj po\u017eeljiva Sylvia Kristel (Constanca Chatterley) in njen ljubimes Nicholas Clay (Oliver). Kakorkoli \u2013 avtorica svetovne uspe\u0161nice o odtenkih sive je Erica Mitchell, bolj znana pod svojim pisateljskim imenom E. L. James. Sicer gre v osnovi za tri knjige, prva je Petdeset odtenkov sive<\/em> (Fifty Shades of Grey<\/em>, 2011), druga je Petdeset odtenkov teme<\/em> (Fifty Shades Darker<\/em>, 2011) in tretja je Petdeset odtenkov svobode<\/em> (Fifty Shades Freed<\/em>, 2012). Ne gre prezreti, da gre za prastaro eroti\u010dno obarvano zgodbo, ki vedno znova nagovarja temne (sive) in tudi temnej\u0161e dele \u010dlove\u0161kega libida. A tudi to je v\u010dasih dobro po\u010deti.<\/p>\n

\"\"<\/a>Zgodba pri\u010dne, ko pride \u0161tudentka knji\u017eevnosti Anastasia Steele intervjuvat uspe\u0161nega poslovne\u017ea Christiana Greya. Ta se ji zazdi izjemno privla\u010den, vendar ji obenem vzbuja strah. Prepri\u010dana je, da sama nanj ni naredila velikega vtisa, zato ga posku\u0161a pozabiti – dokler se Christian ne pojavi v trgovini, kjer je honorarno zaposlena ter jo povabi na zmenek. Neizku\u0161ena in naivna Ana je zaprepadena, ko ugotovi, da si \u017eeli tega mo\u0161kega. In ko jo Christian posvari, da bi se ga morala na dale\u010d izogniti, si ga \u017eeli samo \u0161e bolj \u2013 seveda. Toda Grey (zanimiva je igra prevoda njegovega priimka) je ujetnik svoje mu\u010dne nesre\u010dne preteklosti in obenem obseden s potrebo po nadzorovanju. Ko se spustita v strastno ljubezensko razmerje, Ana za\u010dne spoznavati ne le svoje \u017eelje, temve\u010d tudi tema\u010dne skrivnosti, ki jih ‘gospod Sivi<\/em>‘ skrbno \u010duva pred svetom. Zgodba gre \u0161e naprej, toda o\u010ditno bo potrebno po\u010dakati na filmska nadaljevanja \u2013 kar je pa po svoje tudi dobro. Glasbo za tokratni film je skomponiral \u017ee dober znanec filmskega platna, Danny Elfman (rojen 1953). Poslu\u0161ajmo torej, kaj nam ima povedati on, ob ostalih izvajalcih.<\/p>\n

Danny Elfman ima do sedaj za seboj \u017ee ve\u010d kot 100 filmskih partitur, med katerimi so zagotovo pomembne Batman<\/em> (Tim Burton, 1989; z znamenito filmsko zasedbo Michael Keaton \/Bruce Wayne\/, Jack Nicholson \/Jocker\/ in Kim Basinger \/Vicki\/), nato Dick Tracy<\/em> (Waren Beatty, 1990), Edward \u0160karjeroki<\/em> (Edward Scissorhands<\/em>, Tim Burton, 1990), \u017denska za umret<\/em> (To Die For<\/em>, Gus Van Sant, 1995), Misija \u2013 Nemogo\u010de<\/em> (Mission: Impossible<\/em>, Brian De Palma, 1996) ter z Oskarjevimi nominacijami za filmsko glasbo opa\u017eeni filmi Mo\u017eje v \u010drnem<\/em> (Men in Black<\/em>, Barry Sonnenfeld, 1997), Dobri Will Hunting<\/em> (Good Will Hunting<\/em>, Gus Van Sant, 1997), Velika riba<\/em> (Big Fish<\/em>, Tim Burton, 2003) in Milk<\/em> (Gus Van Sant, 2008). Prva skladba, ki nam pravzaprav pade v uho je Did It Hurt?<\/em>, s katero Elfman odpira svojo liri\u010dno plat glasbene skrinjice. Po\u010dasen, sanjajo\u010d uvod, v katerega se prikrade pulzirana ritmika in nekaj elektronike za barvo, nam daje filmsko vzdu\u0161je napetosti in pri\u010dakovanja, vsekakor skupaj s klavirjem, ki objema oba ljubimca. Srednji del je nekoliko predvidljiv, saj ga zajamejo delno godala in solo violon\u010delo, kaj hitro pa se ponovno pri\u010dne tipi\u010dna pulzna igra notranje ritmike in mehke tema\u010dnosti, ki pa ni nikoli vsiljiva. Z enakim zanimanjem velja prisluhniti njegovi Ana and Christian<\/em>, lahko bi jo poimenovali kar glavna, njuna skupna melodi\u010dna tema. Preplet nekaj manj\u0161ih glasbenih fraz, ki se zgledujejo druga po drugi in padata druga v drugo, daje slutiti tisti glasbeni preplet, katerega dejansko film ponuja. Morda bi bil Elfman lahko v tolkalno-spremljevalnih elementih nekoliko manj \u0161ablonski, predvidljiv in popularno v\u0161e\u010den, vendar samega filma to ne zmoti. Morda bi celo rekli, da mu pokloni nekak\u0161no manj resnobno, pop-barvo, da se ne ujamemo preve\u010d v Christianove odtenke sivine. Tako se tudi Ana izpoje delno v ritmi\u010dnih, delno v melodi\u010dnih pasa\u017eah. Ve\u010d o Elfmanovi partituri ob koncu, kajti ob njem so morda bolj v uho segajo\u010de glasbene teme, ki jih prina\u0161ajo \u0161e drugi izvajalci.\"\"<\/p>\n

Tako sli\u0161imo Annie Lennox s skladbo I Put a Spell On You<\/em>. Subtilen zvok klavirja, glas Annie in impresivno besedilo \u2013 vse to je, to moramo priznati, odli\u010den song za ta film. V nadaljevanju je skladba Undiscovered<\/em>, ki jo predstavi Laura Welsh. Glasba nas o\u010dara predvsem zaradi svojega neizprosnega ritmi\u010dnega vzorca, \u010deprav zveni na prvi posluh precej kli\u0161ejsko in predvidljivo. Toda: ali ni celoten film prav to? Od opaznej\u0161ih glasbenih to\u010dk je vsekakor skladba Earned It<\/em>, ki jo podpisujejo The Weeknd. Pred u\u0161esi imamo ponovno kar precej pripovedno, celo eroti\u010dno skladbo (kakor je tudi njihov uradni videospot) in vse skupaj se vsekakor odli\u010dno ujame v filmsko pripoved, v kateri je vse to, o \u010demer pripoveduje skladba, prisotno. Te\u017eko je namre\u010d ne zaslu\u017eiti si tega, kar je najbolj \u010dlove\u0161ko \u2013 ljubezni v vseh oblikah in pomenu. Resni\u010dno epski material, ki ozna\u010duje filmsko poanto.<\/p>\n

Tukaj je tudi Meet Me In the Middle<\/em> z izvajalko Jessie Ware (Jessica Louis). Gre za impulzivno instrumentalno skladbo (kitara), ki nosi v sebi nekaj pop-soul in R&B barve, pri tem pa najbolj skrbi za to, da se film kar dobro poganja naprej. In \u017ee je tukaj naslednja, izredno deep-feeling: Love Me Like You Do<\/em> v izvedbi Ellie Goulding. Video, ki je \u017ee presegel ve\u010d tiso\u010d ogledov je pravzaprav film v malem, pesem pa na ko\u017eno pisana tematiki, s katero se film ukvarja \u2013 torej ljubezni, ki dose\u017ee in se\u017ee po ko\u017ei, po du\u0161i in usodi. Nedvomno gre za kar dobro lansiran hit pomladne sezone, da ne govorimo o komercialnem uspehu okoli Valentinovega.<\/p>\n

Sli\u0161imo lahko tudi skladbo Beast of Burden<\/em>, ki jo je davnega leta 1978 ustvarila skupina The Rolling Stones (na albumu Some Girls<\/em>). Njihov soul-blues\/rock zvok se prav zanimivo preplete s filmom, sploh zato, ker je tale ‘animali\u010den’ glasbeni princip tisti, ki pose\u017ee po ozadju nevidnega, po temni plati mladega in privla\u010dnega Greya. Morda k temu \u0161e najbolj ‘sede’ tudi I’m on Fire<\/em>, ki jo podpisujejo Awolnation. Nekaj kitarskega rock zvoka je vedno dobrodo\u0161lega, \u010deprav je v\u010dasih to skoraj tako kli\u0161ejsko, kakor je ideja ‘neizrabljene’ mladenke, ki samo \u010daka na pravega princa na (sivem) konju. In, ah \u2013 Beyonc\u00e9 s svojo skladbo Crazy in Love<\/em>. \"\"Zagotovo \u0161e en vzdihujo\u010di dih glasbene pop-sezone, ki bo prinesla tako filmu kakor tudi izvajalki kar precej to\u010dk. Predvsem nepote\u0161enih, osamljenih, umaknjenih in vase zaprtih posameznikov in posameznic, ki so se izgubile nekje v tem vse preve\u010d komunikacijsko in \u010dlove\u0161ko popolnem svetu. A z vse premalo notranjega poguma in mo\u017enosti, da bi ogovorili najbli\u017ejega \u010dloveka, da bi si povedali, kaj sta to strast in \u017eivljenje. Jecljanje in erotiziranje pesmi je pa\u010d nekaj, kar je vedno dajalo mo\u017enost fantaziji, da je spoznala svoj manko. \u0160e dobro, da je tako.<\/p>\n

Iz starega juke-boxa prihaja \u0161e Frank Sinatra in njegova Witchcraft<\/em> iz leta 1957. Napisal jo je Cy Coleman na besedilo Carolyn Leigh \u2013 sploh pa poznamo tudi izvedbo, ki jo je svetu ponudil Elvis Presley. Mogo\u010de je \u0161e bolj\u0161a, kakor pa od dobrega starega Frankey-boya. Da ne omenjamo Peggy Lee, ki je iz te pesmi naredila revijalno marmelado. Potem so \u0161e tukaj Vaults in skladba One Last Night<\/em>, za katero pa lahko re\u010demo, da resni\u010dno ne vemo, ali je tako nujna za sam film.<\/p>\n

K temu moramo pripisati \u0161e I Know You<\/em>, podpisano od Skylar Grey, s pravim imenom Holly Brook Hafermann. Njen pop-rock zvok je nekoliko predvidljiv, v sami skladbi pa sli\u0161imo vplive Joni Mitchell, Boba Dylana in pa tudi zvo\u010dni design Radiohead. Ko vse to sestavimo in pridamo kar precej navdahnjeno besedilo, potem dobimo dobro kombinacijo songa in filma. Sploh, ko izjavi: I’m more than innocente … don’t complicate it, don’t let the past dictate<\/em> … in dober star klavir se ponovno nasloni na Ano in Christiana. \u0160e dobro, da se. Za konec pa lahko sli\u0161imo \u0161e Where You Belong<\/em>, ponovno podpisano instrumentalno skladbo od Weeknd.<\/p>\n

V kolikor \u017eelimo razdelati \u0161e ostale dele partiture, ki jo ponuja sam Elfman, pa je potrebno opaziti Shades Of Grey<\/em>, glasbeno temo, katero v filmu ve\u010dkrat sre\u010dujemo in ki nosi v sebi nekak\u0161no glasbeno poanto temne lirike, s katero komponist prepri\u010da. Ob tej temi je Ana’s Theme<\/em>, svetla in skoraj naivna kompozicija, posve\u010dena mladosti in skominam, nato je The Red Room<\/em>, bolj ritmi\u010dno zasnovana glasbena pripoved, s katero se pri\u010dne tisto tema\u010dno, telesno obdobje ljubezni. Ob njej je Then Don’t<\/em>, impulzivna glasbena govorica, nato pa A Spanking<\/em>, ne preve\u010d prepri\u010dljiva obdelava teme z nekaj primesmi sodobnosti. Za nianso mehkej\u0161a in vljudnej\u0161a je Going For Coffee<\/em>, zato pa bolj prepri\u010dljiva Where Am I?<\/em>. Skoraj neulovljivo prijetna in na trenutke izredno melodi\u010dna je Clean You Up<\/em>, nato pa The Contract<\/em>, ki pa kljub pogodbi ne prina\u0161a prav veliko novega in dobrega glasbeno-filmskega materiala. Za tem lahko sli\u0161imo The Art of War<\/em>, kar je erotizirana varianta samega za\u010detka filma, v tem duhu pa sta tudi Bliss<\/em> ter Show Me<\/em>. Nekaj ve\u010d Elfmana zasledimo v zadnjih dveh delih \u2013 to sta Counting to Six<\/em> in pa Variations On A Shade<\/em>, pri katerih bi lahko zapisali, da imamo tisti zanimivi glasbeni ob\u010dutek, da se bo tudi ta partitura \u0161e nadaljevala.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vedno je vpra\u0161anje, katera barva se skriva za masko. Lahko je tudi samo odtenek – sive.<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":11240,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-11232","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11232","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=11232"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11232\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11256,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11232\/revisions\/11256"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/11240"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=11232"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=11232"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=11232"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}