{"id":11284,"date":"2015-02-23T01:46:47","date_gmt":"2015-02-23T00:46:47","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=11284"},"modified":"2015-02-23T07:57:35","modified_gmt":"2015-02-23T06:57:35","slug":"mark-lanegan-moz-v-senci","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=11284","title":{"rendered":"Mark Lanegan – mo\u017e v senci"},"content":{"rendered":"

Pred gostovanjem Marka Lanegana z Bandom v Kinu \u0160i\u0161ka v soboto, 28. februarja, vle\u010demo iz tiskane Muske (\u0161t. 7-8, 2008) portret mo\u017ea v senci.<\/em><\/p>\n

\"pressshot11\"<\/a><\/p>\n

foto: Sam Holden<\/p>\n

Ime Mark Lanegan se med glasbenimi sladokusci izgovarja s spo\u0161tovanjem. Predvsem zaradi njegovega globokega, barvitega, vase potegnjenega glasu, ki ga je mogo\u010de prepoznati med tiso\u010di drugih. Te\u017eava je le, da zadnja leta raje le sodeluje, kot da bi sestavil trdno zasedbo in se postavil na prvo frontno \u010drto. Tako ostaja znotraj ljubiteljskih krogov.<\/p>\n

Zato pa je Mark Lanegan dobro desetletje stal v ospredju v skupini Screaming Trees, ki je krojila ozadje t. i. grungea. Kljub silni \u017eelji se niso nikoli prebili v ospredje, med velike \u0161tiri \u2013 Nirvano, Pearl Jam, Alice In Chains, Soundgarden. Delali so s producenti, ki naj bi jim to zagotovili, a se ta skok kar ni zgodil. Poleg tega so v skupini stalno vladale napetosti, kar lahko pripi\u0161emo njegovemu problemati\u010dnemu odra\u0161\u010danju, te\u017eavam z drogo (pri osemnajstih je bil \u017ee v rehabilitacijskem centru) in alkoholom, ter kon\u010dno glasbena razhajanja. Brata Conners sta bila v skupini rockovski pol, Mark pa se je nagibal tudi k drugim zvrstem, predvsem nazaj, v ameri\u0161ko tradicijo bluesa in countryja. Ko v Screaming Trees ni na\u0161el sorodnih du\u0161 za tovrstna raziskovanja, je poskusil celo s Chrisom Novoselicem in Kurtom Cobainom. Skupaj naj bi posneli napol akusti\u010dni maksi singel, a zdi se, da so prehiteli sami sebe. Od vsega je ostal en posnetek, priredba tradicionalne Where Did You Sleep Last Night?, ki se je zna\u0161el na njegovem prvem solisti\u010dnem albumu, The Winding Sheet (1990). Po\u010dakati je bilo treba \u0161e tri leta, in sicer do nastopa Nirvane na MTV. Takrat je Laneganova izjava, da med hardrockovskim in akusti\u010dnim folk pristopom ne dela razlike, dobila veljavo in potrditev. Sta le dve plati iste stvari. K vsemu pristopa z isto intenzivnostjo in predanostjo. Kar je kasneje \u0161e ve\u010dkrat pokazal in dokazal in to po\u010dne \u0161e danes. Po zaslugi meteorskega uspeha Nirvane so prosperirale \u0161e preostale skupine iz Seattla in okolice. Screaming Trees so hitro podpisali za veliko zalo\u017ebo, za film Singles (poslovenjen v Ne me\u010dte se stran) so prispevali pesem Nearly Lost You in dosegli velik komercialni uspeh, ki pa ga niso znali, zmogli nadgraditi. Tako so bili vlo\u017eki v skupino kmalu ve\u010dji od prihodkov. Leta 1996 so se raz\u0161li.<\/p>\n

Mark Lanegan se je torej \u017ee v \u010dasu Screaming Trees rad oddaljil od pravovernega grungea. Doslej je posnel in objavil vrsto odli\u010dnih solisti\u010dnih plo\u0161\u010d, \u0161ele tako je lahko poudaril svoj karakter, \u0161ele ob spremljavi, oguljeni do bistva, je njegov hrapavi, od cigaret in \u017eganih pija\u010d utrjen glas pri\u0161el v ospredje. Ampak prav v zadnjih letih je ta dva obraza, dve plati svojega po\u010detja \u0161e raz\u0161iril, spustil se je v \u0161tevilna sodelovanja. Najprej ga je na svoja znamenita pu\u0161\u010davska snemanja (Desert Sessions) povabil Josh Homme. Tam so mu ustrezala hitra in spontana uresni\u010devanja zamisli. Kmalu se je pridru\u017eil Queens Of The Stone Age. Ko so bili ti na turneji, sta se on in Nick Oliveri popoldne pred koncertom rada ponujala v lokalni plo\u0161\u010darni za akusti\u010dni nastop.
\nSodelovanja so se od takrat mno\u017eila. Sorodno du\u0161o je ponovno na\u0161el v Gregu Dulliju. Delita podobno usodo, tudi Greg je dolga leta vodil zasedbo, ki ni prestopila meje \u0161ir\u0161e priljubljenih skupin in je vedno stala v senci velikih \u0161tirih \u2013 Afghan Whigs. Po razpadu se je tudi on vezal v razli\u010dne zasedbe in v eno od teh, Twilight Singers, zvabil Marka kot gostujo\u010dega pevca. Nedavno sta dolgoletno prijateljstvo potrdila \u0161e s skupino Gutter Twins. Njun prispevek je tokrat, na plo\u0161\u010di Saturnalia, enakovreden in se ve\u010dinoma naslanja na stare dobre \u010dase. Krog znanstev je sklenjen tudi prek prekmurskih Psycho-Path! Nastopili so kot predskupina na koncertu Queens Of The Stone Age v ljubljanskih Kri\u017eankah; takrat je Mark edinkrat pel pri nas. Bobnar pri Twilight Singers, Bobby Macintyre, pa je produciral aktualni album Prekmurcev (glej Musko, \u0161t. 3-4\/08).<\/p>\n

Obi\u010dajno je tako, da z leti ustvarjalnost uplahne, premori med posameznimi izdajami se podalj\u0161ujejo, vse te\u017eje je vzdr\u017eevati za\u010detno sve\u017eino in zanos. Za Lanegana to ne dr\u017ei. V zadnjih letih je \u0161e pospe\u0161il dejavnost, jo raz\u0161iril na podro\u010dja, na videz nesprejemljiva, a je vedno obdr\u017eal visoko raven prepri\u010dljivosti. Raznovrsten in z vseh vetrov narejen album je Bubblegum, prvi in edini doslej, ki ga je posnel s \u00bbsvojo\u00ab skupino. Narekovaji so tu zato, ker spremljevalni glasbeniki ne tvorijo trdne zasedbe, ve\u010dina jih je bila pri roki na pu\u0161\u010davskih snemanjih in ad hoc so postali \u010dlani Mark Lanegan Banda. Zbirka pesmi na tej plo\u0161\u010di bi lahko hitro postala zme\u0161njava vseh mogo\u010dih pristopov, \u010de jih Lanegan ne bi dr\u017eal skupaj s hrapavim baritonom. \u010ce je prej oba pristopa dr\u017eal narazen \u2212 Screaming Trees so bili ve\u010dinoma zvesti elektri\u010dnim kitaram \u2212 so njegove solisti\u010dne plo\u0161\u010de vsaj intimne, izpovedne, \u010de \u017ee ne akusti\u010dne. Rad pove, da besedila ve\u010dinoma pi\u0161e po lastnih izku\u0161njah. Govorijo o prekletstvu omame, o usodni ljubezni, iskanju in begu ter kakopak smrti.<\/p>\n

\u010ce je PJ Harvey \u0161e nekako logi\u010dna izbira in se v duetu odli\u010dno dopolnjujeta v dveh pesmih na Bubblegum, je pred koncertom Queens Of The Stone Age v Edinburgu poskrbel za manj\u0161e presene\u010denje. Vsaj na papirju ne gre skupaj \u2013 nekdanja pevka v melanholi\u010dnem ansamblu Belle & Sebastian in ameri\u0161ki rocker. Toda z Isobel Campbell sta takoj izrazila medsebojno spo\u0161tovanje, beseda je dala besedo in kmalu je nastal album Ballad Of The Broken Seas, in to kar na daljavo. Isobel \u017eivi na \u0160kotskem, Mark v Los Angelesu, zamisli sta si po\u0161iljala prek elektronske po\u0161te in potem vse skupaj realizirala v nekaj dneh. Akusti\u010dni country & western s simfoni\u010dnimi aran\u017emaji, izposojenimi pri Burtu Bacharachu, prikli\u010de v spomin znameniti duet Lee Hazlewood-Nancy Sinatra. Le da je v sodobni razli\u010dici vse pesmi spisalo dekle, Mark pa jih je znal interpretirati tako, kot da so njegove. Prav pred kratkim se je zgodilo \u0161e nadaljevanje tega sodelovanja zveri in lepotice. Po poslu\u0161anju plo\u0161\u010de Sunday At Devil Dirt \u0161e enkrat ugotovimo, kako dober interpret je on, Isobel pa bolj\u0161a avtorica, kot se zdi po poslu\u0161anju njenih solisti\u010dnih plo\u0161\u010d.<\/p>\n

Naslednje, morda presenetljivo povabilo je pri\u0161lo s strani angle\u0161kega producentskega dua Soulsavers. Rich Machin in Ian Glover sta ga privabila z odprtostjo, dale\u010d od tega, da bi ustvarjala le sodobno plesno glasbo. \u017de njun prvi album je krasil vokal z drugega sveta, Josh Haden je sin jazzista Charlesa Hadena, sicer pa kitarist in pevec v eni najti\u0161jih skupin na svetu, Spain. Na drugem albumu It’s Not How Far You Fall It’s The Way You Land Lanegan poje osem od enajstih pesmi, ki se razprostirajo od globokega groova v Revival do po\u010dasne soulovske izpovedi Jesus Of Nothing.<\/p>\n

Ne tako fatalen kot Johnny Cash, ne eleganten kot Leonard Cohen, ne obe\u0161enja\u0161ki kot Tom Waits, a tu nekje je Mark Lanegan na\u0161el svoj glas. \u010cas bi bil, da se omenjenim pribli\u017ea \u0161e po statusu.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"laneg_r2\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Iz arhiva tiskane Muske<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":11294,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-11284","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11284","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=11284"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11284\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11289,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11284\/revisions\/11289"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/11294"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=11284"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=11284"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=11284"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}