Tudi tokrat so filmske nagrade, imenovane Oskar, burile duhove. Vsakoletno podeljevanje tega presti\u017enega kipca pometi trenutek, ko je mnogo o\u010di in u\u0161es uprtih v televizijske zaslone. Kot najdalj\u0161a filmska no\u010d se pojavlja tale show sedaj \u017ee 87 krat, napovedujejo pa, da bo stotica resni\u010dno veli\u010dastna in nekaj posebnega. Sicer je do tedaj \u0161e kar precej let, toda v svetu show-bussinesa je dobro desetletje tako reko\u010d malenkost. Morda pa imajo res prav in je najbolj\u0161e, da se kar pripravimo. Najbolj\u0161i film tega leta je Birdman ali Nepri\u010dakovana vrlina nevednosti<\/em> (Birdman or The Unexpected Virtue of Ignorance<\/em>, Alejandro Gonz\u00e1lez I\u00f1\u00e1rritu, 2013) in prav gotovo velja za enega bolj privla\u010dnih \u2013 tako s kinematografskega kakor tudi umetni\u0161kega stali\u0161\u010da.<\/p>\n Kar se pa filmskega zvoka in glasbe ti\u010de, imajo v skladi\u0161\u010di z oskarji kar nekaj nagrad, s katerimi opozorijo na to, da se filmi tudi poslu\u0161ajo. Gre za monta\u017eo zvoka (sound editing<\/em>), me\u0161anje zvoka (sound mixing<\/em>), originalno pesem (original song<\/em>) in seveda originalno partituro (original score<\/em>). Slednje je tisto, kar pa\u010d pomeni filmsko glasbo, song pa je tisto, kar pomeni v nekem trenutku najbolj prodajan album, pesem. Vse ostalo pa je skoraj tehni\u010dna vrlina, toda ne smemo pozabiti, da je miksanje in montiranje (editing) v marsi\u010dem odvisno od dobrega u\u0161esa in velikega smisla za zvok.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/Oskarji-2015_1-600x300.jpg\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/Oskarji-2015_sniper-600x368.jpg\")
<\/a>Sound editing<\/em> \u2013 zvo\u010dna monta\u017ea \/ nominacije so bile kar precej izena\u010dene, moramo pa se zavedati, da pri monta\u017ei ne gre le za \u0107isti tehni\u010den postopek, temve\u010d tudi za tisto nekaj, kar je nekak\u0161na dodana vrednost: imenujmo to ‘prava mera’ za zvok. Filmi so bili resni\u010dno dobro izbrani: Ostrostrelec<\/em> (American Sniper<\/em>, Alan Robert Murray in Bub Asman), \u010deprav se lahko strinjamo, da tega filma nebi bilo potrebno sploh posneti, pa izjemen Birdman ali Nepri\u010dakovana vrlina nevednosti<\/em> (Birdman or The Unexpected Virtue of Ignorance<\/em>, Martin Hern\u00e1ndez in Aaron Glascock), potem zvo\u010dno spektakularen Hobit: Bitka petih vojska<\/em> (The Hobbit: The Battle of the Five Armies<\/em>, Brent Burge in Jason Canovas), sledil je prepri\u010dljiv Medzvezdje<\/em> (Interstellar<\/em>, Richard King) ter dramsko dodelan Neuklonljiv<\/em> (Unbroken<\/em>, Becky Sullican in Andrew DeCristofano). Nagrado za najbolj\u0161o zvo\u010dno monta\u017eo je prejel film Ostrostrelec<\/em>, kar je morda bolj poteza ameri\u0161ke politi\u010dne dr\u017ee, kakor pa odli\u010dne zvo\u010dne monta\u017ee. Film so pa\u010d morali z ne\u010dim nagraditi in strinjamo se lahko, da je tale oskar \u0161e najmanj mote\u010d. Vendar je izredno \u0161koda, da se s samim pogledom na zvok niso raje osredoto\u010dili kam drugam, kakor pa na film o tekmovanju v streljanju ljudi. Nekoliko bizarno za dana\u0161nji \u010das, mar ne?<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/Oskarji-2015_whiplash-600x338.jpg\")
<\/a>Sound mixing<\/em> \u2013 me\u0161anje zvoka \/ lahko bi pomislili, da je ta nagrada zelo blizu zvo\u010dni monta\u017ei, vendar ni tako. Pri me\u0161anju zvoka se opazuje marsikaj ve\u010d, kot le montiranje. Me\u0161anje pomeni natan\u010dno in precej premi\u0161ljeno postprodukcijsko disciplino, s katero pridobi sam film na plasti\u010dnosti, zvo\u010dnosti in vsekakor verizmu. Med tokratnimi naslovi so bili filmi Ostrostrelec<\/em> (American Sniper<\/em>, John Reitz, Gregg Rudloff in Walt Martin), nato Birdman ali Nepri\u010dakovana vrlina nevednosti<\/em> (Birdman or The Unexpected Virtue of Ignorance<\/em>, Jon Taylor, Frank A. Montano in Thomas Varga), po pri\u010dakovanju Interstellar<\/em> (Gary A. Rizzo, Gregg landaker in Mark Weingarten), nista pa manjkala \u0161e Neuklonljiv<\/em> (Unbroken<\/em>, Jon Taylor, Frank A. Mantano in David Lee) ter izrazito glasbeni film Ritem norosti<\/em> (Whiplash<\/em>, Craig Mann, Ben Wilkins in Thomas Curley). Seveda je oskarja za najbolj\u0161e me\u0161anje zvoka prejel film Ritem norosti<\/em>, film poln razli\u010dnih zvo\u010dnih struktur in prehodov. Lahko re\u010demo, da je nagrada v dobrih rokah, vendar se upravi\u010deno lahko vpra\u0161amo, kaj je bilo tisti, kar je komisijo prepri\u010dalo. Gre namre\u010d za izredno tanko linijo med razumevanjem zvoka kot dodatnega filmskega elementa ali pa tistega, ki film oblikuje in ga tudi prezentira. Pri oskarju za zvo\u010dno me\u0161anje bi bilo potrebno upo\u0161tevati prav vse, ob\u010dutek pa nam vendar pravi, da je bila tukaj upo\u0161tevana bolj njegova dialo\u0161ko-glasbena plat. No, kakorkoli \u2013 letos je pa\u010d tako.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/Oskarji-2015_selma-600x400.jpg\")
<\/a>Original song<\/em> \u2013 originalna pesem \/ to je nagrada, ki po\u017eene dejansko video industrijo do meja neba. Najve\u010dkrat se namre\u010d pojavi ob filmu \u0161e videospot, ki predstavlja na eni strani izvajalca\/izvajalko, na drugi pa film. Oboje je odli\u010dna tr\u017ena ni\u0161a in se prodaja na vse mo\u017ene na\u010dine. Med nominiranci so tokrat bili Everything Is Awesome<\/em> iz sodobne animacije Lego<\/em> film<\/em> (The Lego Movie<\/em>, glasba in besedilo Shawn Patterson), nato precej pri\u010dakovana pesem Glory<\/em> iz filma Selma<\/em> (glasba in besedilo John Stephens in Lonnie Lynn), manj prepri\u010dljiva Gateful iz filma Beyond the Lights<\/em> (glasba in besedilo Diane Warren) in I’m Not Gonna Miss You<\/em> iz filma Glen Campbell … I’ll Be Me<\/em> (glasba in besedilo Gled Campbell in Julian Raymond), za konec pa \u0161e pesem Lost Stars<\/em> iz filma Begin Again <\/em>(glasba in besedilo Gregg Alexander in Danielle Brisebois). Oskarja je tokrat prejela pesem z naslovom Glory<\/em> iz filma Selma<\/em>. Strinjamo se lahko, da je pesem izredno izpovedna, nadvse pomembna za razumevanje dana\u0161njega \u010dasa in tega ve\u010dnega \u010drno-belega pogleda na svet. Morda ni toliko va\u017eno, koliko nam je po glasbeni plati blizu ali pa tudi ne, v tem primeru gre zagotovo za njeno sporo\u010dilo. In to je brez dvoma v nekem \u010dasu in prostoru zelo pomembno. Glasba je pomembna \u2013 njeno besedilo pa tudi. Velja ga premisliti: One day, when the glory comes, it will be ours; one day, when the war is won, we will be sure<\/em>.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/Oskarji-2015_hotel-600x400.jpg\")
<\/a>Original score<\/em> \u2013 originalna partitura \/ zagotovo pa je to najbolj presti\u017ena nagrada, ki jo akademija podeljuje za kompozicijske dose\u017eke na podro\u010dju filmske glasbe. Zanjo se potegujejo komponisti mlaj\u0161e in zrelej\u0161e generacije, med njimi pa je v\u010dasih prav te\u017eko lo\u010diti, kateri bi bilo lahko tisti najbolj\u0161i. Industrija na tem podro\u010dju zahteva dolo\u010dene standarde in prav lahko se zgodi, da si postanejo filmi prav zaradi nekega glasbenega ‘standarda’ izredno podobni, saj poznamo sedaj \u017ee tipi\u010dne prijeme, ki jih uporabljajo dolo\u010deni skladatelji, da prepri\u010dajo komisije. In ti prijemi zlahka postanejo \u0161ablone, po katerih posegajo tudi drugi \u2013 samo, da bi pri\u0161li do u\u0161es svojih obo\u017eevalcev. No, kakorkoli \u2013 med tokratnimi nominiranci so bili stari znanci in novi ma\u010dki: Alexandre Desplat kar za dva filma in sicer Grand Budapest hotel<\/em> (The Grand Budapest Hotel<\/em>) in Igra imitacije <\/em>(The Imitation Game<\/em>), nato vsem dobro znani Hans Zimmer za svojo partituro v filmu Medzvezdje<\/em> (Interstellar<\/em>), pa Gary Yershon za originalno glasbo pri filmu Gospod Turner<\/em> (Mr. Turner<\/em>) ter za konec \u0161e J\u00f3hann J\u00f3hannsson za svojo partituro pri filmu Teorija vsega<\/em> (The Theory of Everything<\/em>). Ne moremo re\u010di, da ni bilo pri\u010dakovano \u2013 oskarja je dobil skladatelj Alexandre Desplat, kar pa predstavlja tudi njegovega prvega zlatega oskarja. Toda ne za filmsko dramo Igra imitacije<\/em>, temve\u010d za komi\u010dno dramo Grand Budapest hotel<\/em>. \u010ceprav je bilo prvo bolj pri\u010dakovano pa lahko zapi\u0161emo, da tudi drugo ni bilo nepri\u010dakovano.<\/p>\n