{"id":11318,"date":"2015-02-26T01:05:15","date_gmt":"2015-02-26T00:05:15","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=11318"},"modified":"2015-02-26T09:33:52","modified_gmt":"2015-02-26T08:33:52","slug":"lamb-svezina-nasprotij","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=11318","title":{"rendered":"Lamb – Sve\u017eina nasprotij"},"content":{"rendered":"

Pred gostovanjem Lamb v Kinu \u0160i\u0161ka v torek, 3. marca, vle\u010demo iz arhiva tiskane Muske (\u0161t. 5, 1999) \u010dlanek Helene Marko, ki je nastal po njenem telefonskem intervjuju z Louise Rhodes februarja 1999 v studiu Radia \u0160tudent.<\/em><\/p>\n

\"Lamb2014_web800x\"<\/a><\/p>\n

foto: arhiv Lamb<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Lamb so izven kategorij.
\nLamb so iz Manchestra.
\nLamb sta Louise Rhodes in Andy Barlow.<\/p>\n

Louise Rhodes je za\u010dela peti \u017ee v otro\u0161tvu, kljub \u010dudovitemu glasu pa se je nekaj let ukvarjala z modno in glasbeno fotografijo. “Nikoli nisem imela velikih ambicij, sledim toku \u017eivljenja. V nekem obdobju sem bila pa\u010d fotografinja … Fotografija mi je nudila veliko veselja, z leti pa sem vse bolj \u010dutila, da ni idealni medij komunikacije zame. Vedno sem rada pela, a dolgo \u010dasa sem mislila, da je pre\u017eivljanje s petjem nekaj, kar po\u010dnejo drugi ljudje. \u0160ele ko sem se zares za\u010dela ukvarjati s petjem in pisanjem pesmi, sem za\u010dutila, da je zaradi neposrednosti izra\u017eanja glasba pravi medij za moje ustvarjanje. Ljudje velikokrat omenjajo, da je bila moja mama folk pevka, misle\u010d, da sem zaradi odra\u0161\u010danja ob tej glasbi pod folk vplivom. V resnici je bilo precej druga\u010de. Pisala sem pesmi, ki jih nisem hotela izvajati le z akusti\u010dno kitaro. Dolgo \u010dasa nisem na\u0161la sorodne du\u0161e, s katero bi lahko ustvarjala glasbo, ki sem jo \u017eelela.”<\/em><\/p>\n

Andy Barlow je glasbeno pot za\u010del kot tonski mojster in remiksar, izvrstno pa obvlada tudi bobnarske ve\u0161\u010dine. Njegov prvi samostojni projekt je bil Hip-Optimist, s katerim je pri zalo\u017ebi Skint izdal precej uspe\u0161no malo plo\u0161\u010do Anophy. Ve\u010dkrat je izjavil, da ni nikoli hotel sodelovati s pevko ali pevcem. Louise so o njem pripovedovali znanci, ko pa ga je kon\u010dno le poklicala, je bilo njegovo prvo vpra\u0161anje, \u010de je lepa. “Ah, mislim, da je bil malce predrzen … tak\u0161en pa\u010d je, rad preizku\u0161a ljudi. Sedaj se drug do drugega obna\u0161ava kot brat in sestra. Hej, morda pa sva brat in sestra in so naju lo\u010dili ob rojstvu! Andy je lansko poletje – ko sem jaz okrevala in se privajala dejstvu, da sem postala mama – pre\u017eivel v \u0160paniji in pisal novo glasbo za Hip-Optimist. Nima \u0161e dovolj materiala za izid albuma, ker mu Lamb vzame ve\u010dino \u010dasa. Zanj je to dobro in slabo obenem – Lamb so njegov glavni projekt, vendar bi rad dokon\u010dal tudi album Hip-Optimist. Te\u017eko najde \u010das za vse.”<\/em><\/p>\n

Louise je \u017eelela razbiti klasi\u010dno strukturo pesmi, pa tudi stereotip o brezosebnosti in neemocionalnosti elektronske glasbe. \u010ce se zdi, da je dance scena velikokrat omejena na “uplifting” vzklike tipa “get higher, feel the groove”, hip hop pa se v\u010dasih preve\u010d zapleta v repertoar fraz sloga “the mike, the sound, the beat”, so Louisina besedila preprosti haiku izlivi \u010dustev in refleksij. “Hotela sem prese\u010di meje posameznih zvrsti glasbe. Oba sva zelo odprta do novih stvari in tako tudi ustvarjava glasbo – pustiva, da stvari te\u010dejo skozi naju. Velikokrat poslu\u0161am pari\u0161ke piratske glasbene postaje, te vrtijo najbolj\u0161o glasbo. Andy je imel druga\u010dne vplive kot jaz. Svojo hiphopersko fazo je do\u017eivel med \u0161tudijem v Ameriki, v Philadelphiji. Zdi se mi, da je takrat v hip hopu spoznal vse, kar ga je zanimalo. Ko je pri\u0161el nazaj v Anglijo, sta se za\u010dela pojavljati acid house in tehno, in to ga je popolnoma prevzelo. Tehno je zanj \u0161e vedno velika referenca, zame pravzaprav ne. Jaz sem danes bolj v hip hopu kot on, sicer pa me zanimajo \u0161e jazz, breakbeat, soul…\u00ab<\/em><\/p>\n

Leto dni po njihovem nastanku je iz\u0161el istoimenski debut album, prina\u0161al pa je nenavadno sve\u017eo me\u0161anico organskega in tehnolo\u0161kega. Triphopa\u0161ko zasanjan in zapeljiv Louisin glas so z adrenalinom krep\u010dali trdi drum\u2019n\u2019bass ritmi, za priokus sofisticiranosti pa so poskrbeli godalna sekcija in atmosferi\u010dni ambientalni izleti. Album je leta 1996 postal stalnica na angle\u0161kih klubskih podijih. Kritiki s pohvalami niso zaostajali, a stvari niso bile tako preproste … “Oba sva enakopravno vklju\u010dena v proces snemanja in produciranja pesmi, vendar vsak druga\u010de. Ko sva za\u010dela skupaj ustvarjati glasbo, je bilo med nama veliko napetosti, ker sva imela vsak popolnoma svoj na\u010din dela. Kot \u017eenska v glasbeni industriji sem bila obsedena s tem, da bi me ljudje priznali kot soproducentko. Mislila sem, da moram, da bi se to res zgodilo, ves \u010das viseti v studiu in nadzorovati, kaj se dogaja z najino glasbo. S \u010dasom sva spoznala, da je pomembneje, da spo\u0161tujeva razlike v najinem produciranju. Zdaj, ko sem postala mati, druga\u010de razporejam \u010das. Velik del stvari pi\u0161eva doma, vsak zase, sestaneva pa se takrat, ko se morava, ko imava pripravljen material. Ne zapravljam ve\u010d \u010dasa v studiu, kadar nisem potrebna.\u00ab<\/em><\/p>\n

\u00bbSam proces programiranja je Andyjeva specialnost, pisanje pesmi in besedil pa moja. Najino delo se pri tem seveda prepleta.\u00ab<\/em><\/p>\n

Ob poplavi glasbe, ki se poslu\u017euje samplov, so nadvse uspe\u0161ni tudi sodni mlini, ki se ukvarjajo z avtorskimi pravicami. “Zaradi te\u017eav z avtorskimi pravicami sedaj uporabljava manj samplov glasbe drugih izvajalcev. Raje samplava sama sebe – mislim, da je to veliko bolj iskreno – ali najameva studijske glasbenike in samplava njihovo igranje, ga manipulirava … Iz tak\u0161nih fragmentov nastanejo pesmi. Nimam kak\u0161ne formule za pisanje pesmi. Pesem lahko za\u010dne prihajati iz katerekoli “avenije”, v\u010dasih se za\u010dne z verzom, drugi\u010d z ritmom, tretji\u010d se nama porodi kak\u0161na abstraktna misel … pomembno je, da je pisanje pesmi zelo odprt proces. V sodobni glasbi je sample velikokrat le izto\u010dnica, ki po\u017eene tvoje ideje, na koncu ga morda sploh ni v pesmi. Alien, pesem z novega albuma Fear of Fours, je za\u010dela nastajati iz sampla ritma, ki ga je odigral na\u0161 basist. Ko je sample hotel poslu\u0161ati, se je samplerju “zme\u0161alo”, posnetek pa je premetavalo popolnoma noro, zazankano (looped). Zvenelo je zanimivo in za\u010deli smo pisati pesem. Na koncu smo sample vzeli ven, ker se nam ni zdel primeren za na\u010din, kako se pesem razvije.”<\/em><\/p>\n

Da bi se izognila pasti, ki jo pomeni uporaba izklju\u010dno elektronskih glasbenih pripomo\u010dkov, sta Lamb najela prave glasbenike, ki so zvok obogatili pri snemanju albumov in tudi na koncertnih turnejah, kjer ju je spremljal celo godalni kvartet. “\u010celistki, ki igrata na prvem albumu, se skrivata za imenom The Chainsaw Sisters. Pred nekaj leti sem ju sli\u0161ala na radiu BBC 4, ki je zelo konservativna radijska postaja. \u010ce ne morem poslu\u0161ati piratskih radijskih postaj, raje poslu\u0161am kak\u0161en starinski nacionalni radio, ki je poln res norih, informativnih oddaj. Sovra\u017eim mainstream pop radio, vrtijo res zani\u010d stvari. Ime The Chainsaw Sisters mi je ostalo v spominu. \u010celo je bil vedno moja velika ljubezen, nekaj \u010dasa sem ga igrala tudi sama, a pri tem nisem ravno blestela. Ko sva se pri snemanju prvega albuma z Andyjem odlo\u010dila, da ho\u010deva godala, sva s \u010delistkama stopila v stik – in od takrat naprej redno sodelujemo.\u00ab<\/em><\/p>\n

\u00bbNa Fear of Fours sva hotela godalno sekcijo \u0161e raz\u0161iriti, zato sva ju prosila, naj sestavita ve\u010djo godalno zasedbo.\u00ab<\/em><\/p>\n

Se nam v prihodnosti obeta orkester Lamb?<\/p>\n

\u00bbVpra\u0161anje raz\u0161iritve dua v pravo skupino se nama je \u017ee ve\u010dkrat zastavilo. Na za\u010detku sva bila le jaz in Andy – potem sva sre\u010dala druge glasbenike, ki so obogatili zvok in celotno atmosfero glasbe Lamb. Glasbeniki, s katerimi sodelujeva, so zelo nadarjeni. Ve\u010dina jih je vpletena v kup projektov, a ko jih potrebujeva, dajo prednost Lamb. Mislim, da imava veliko sre\u010do z basistom, ki je \u0161e posebej vklju\u010den v ustvarjanje glasbe, in s trobenta\u010dem Gavinom Daisyjem. Po svoje bi bilo lepo, \u010de bi bili Lamb ve\u010dja zasedba, toda ko ima\u0161 formulo, za katero ne ve\u0161, zakaj tako odli\u010dno deluje, bi jo bilo precej tvegano zamenjati. No\u010dem spreminjati esence Lamb – najinega \u010dudnega, nasprotujo\u010dega si brat-in-sestra razmerja. Sva kot yin in yang, in v yinu in yangu ne more\u0161 imeti treh dejavnikov.\u00ab<\/em><\/p>\n

Drugi album, Fear of Fours, bo iz\u0161el te dni, nadaljuje – predvsem pa nadgrajuje – tam, kjer je prvenec kon\u010dal. Zaradi nekoliko upo\u010dasnjenih ritmov so Lamb tokrat \u0161e bolj cinemati\u010dni, Louise pa se je na albumu lotila za elektronsko glasbo precej neobi\u010dajne teme – materinstva. V pesem Alien nas uvede zelo “intimen ritem”, utrip srca njenega, med snemanjem \u0161e nerojenega sina Reubena (to je v komadu Sex in the Summer na plo\u0161\u010di Emancipation (EMI, 1997) ob enaki prilo\u017enosti storil \u017ee umetnik, znan pod imenom Prince, op. ur.). “Morda bi morala svoja \u010dustva bolj skrivati pred javnostjo, vendar jih rada izra\u017eam. Menim, da se izku\u0161nji nose\u010dnosti ne posve\u010da dovolj pozornosti, vsaj ne tako, kot bi se moralo. Ve\u010dina ljudi ima nose\u010dnost za neke vrste bolezen ali pa menijo, da je nose\u010dnost neprijetna stran odlo\u010ditve, da bo\u0161 imel otroka – kot da je nose\u010dnost eno samo trpljenje, fizi\u010dna slabost in depresija. Zame je bila nose\u010dnost zelo lepa izku\u0161nja, raz\u0161irila je mojo percepcijo \u017eivljenja. V\u010dasih se mi je zdelo vse skupaj zelo bizarno, \u010dutila sem to malo bitje v sebi … hotela sem deliti ta ob\u010dutek z \u017eenskami, ki so izku\u0161njo \u017ee imele, pa tudi z mo\u0161kimi, ki si ne morejo predstavljati, kako je, \u010de si nose\u010d. Rojstvo in nose\u010dnost sta tako pomembna v \u010dlove\u0161kem \u017eivljenju, pa vendar se zdi, da \u017eenska ob tem izkusi “nekaj iz drugega sveta”. Zame je bil Reuben na za\u010detku nekak\u0161en majhen “alien” … \u0161e vedno je. Materinstvo je popolnoma spremenilo moje \u017eivljenje. Mislim, da sem bila pred prihodom otroka dekle, zdaj pa se po\u010dutim kot \u017eenska. Razlika med prvim in drugim albumom je tudi v tem, da sem medtem na\u0161la pravo ljubezen in sre\u010do; zdi se mi, da sem na\u0161la neko izpolnitev v \u017eivljenju. Vse to se ka\u017ee v besedilih mojih pesmi.\u00ab<\/em><\/p>\n

Hrepenenje in melanholija sta v\u010dasih precej dvoumna ali celo zamenljiva pojma. Veliko ljudi je ob nepozornem poslu\u0161anju prvega albuma Lamb pomislilo, da sta osnovni temi njihove glasbe \u017ealost in depresija. Upam, da bo album Fear of Fours – s tokrat manj zakritim pozitivizmom – tak\u0161ne predstave uspel razbiti. “Veseli me, da si to rekla. Res \u010dudno, toda veliko ljudi misli, da je najina glasba tema\u010dna in \u017ealostna. Pravijo, da te\u017eko razumejo besedila – toda ti si jih! Oba sva zelo pozitivni osebnosti in pozitivnost je pomembno sporo\u010dilo najine glasbe. Ve\u0161, kaj se mi zdi zelo zanimivo? Zdi se mi, da ljudje s tvojega konca sveta bolje razumejo te stvari – ne vem, zakaj … Zelo rada imam klasi\u010dno glasbo; nisem sicer poznavalka, toda klasi\u010dna glasba me gane do solz, nobena druga zvrst glasbe me ne more tako ganiti. Gorecki, pesem z najinega prvega albuma, je dobila naslov po tem skladatelju. Klasi\u010dna glasba iz nekdanjega vzhodnega bloka je prepojena s patosom, z dvoumnostjo hrepenenja, melanholije in popolne sre\u010de – in v klasi\u010dni glasbi obo\u017eujem te stvari. Vzhodnoevropska melanholija je nekaj posebnega, zelo druga\u010dna je od britanske, ki je dolgo\u010dasna in nima v sebi ni\u010d pozitivnega.”<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Iz arhiva tiskane Muske<\/p>\n","protected":false},"author":88907,"featured_media":11321,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-11318","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11318","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/88907"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=11318"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11318\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11327,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11318\/revisions\/11327"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/11321"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=11318"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=11318"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=11318"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}