{"id":11393,"date":"2015-03-03T14:49:08","date_gmt":"2015-03-03T13:49:08","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=11393"},"modified":"2015-03-03T20:31:46","modified_gmt":"2015-03-03T19:31:46","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-42","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=11393","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (42)"},"content":{"rendered":"

\"naked\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Naked City : Naked City<\/em> <\/strong>(Elektra\/Nonesuch, 1989)<\/p>\n

Downtown scena \u0161t. 2. New York. Tole je elektri\u010dni bend. Je glasbeno eklekti\u010den bend. Zanj se resno sklada. Zraven se tudi resno zajebava, posku\u0161a \u0161okirati, ko se nalaga kratke sekvence iz \u017eanrskih mo\u010dvar, sproti montira, lomi, prelamlja, pelje. Pozor, to je komponirana glasba za improvizatorje. To je nova muzika. V marsi\u010dem je ta godba definicija nove muzike same, kar je sicer na\u0161 neologizem, ki zajame tisto, \u010desar izraza \u00bbsodobna\u00ab ali \u00bbnova glasba\u00ab ne, namre\u010d eksperimentalnost v popularnem, popularno v komponiranem, improvizirano v sodobnem, novo v muziki in njenem delanju, igranju, ne zgolj izvajanju. Ker je \u010das izida tega albuma nadvse primeren, pisalo se je namre\u010d leto 1989, tej novi muziki s to \u010dasovno zanko v mislih lahko o\u010ditamo postmodernost, neskon\u010dno igro v igri, retrogradnost, neresnost, reakcionarnost, populizem, \u0161okiranje zaradi \u0161okiranja ali larpurlartizem, a hkrati tudi prehudo avantgardnost, antielitno elitnost, kar koli \u017ee. Ne\u010desa se ne da zbrisati v njem: to je izrazito moderna godba, je nova muzika<\/em>. S podpisom skladatelja za kolege improvizatorje: Johna Zorna za bando \u0161tirih.<\/p>\n

Navidezno zajema iz vseh mogo\u010dih virov, vsi so dopu\u0161\u010deni, kr\u0161i vsa \u017eanrska pravila, ki jih postavlja glavni \u0161pilavec, a jih – paradoksno – spo\u0161tuje bolj kot kdo drug. Glavni \u0161pilavec, skladatelj za bend, je saksofonist John Zorn. Tedaj v \u00bbkrogih\u00ab \u017ee etabilirani enfant terrible<\/em> nove muzike, sovra\u017enik \u0161t. 1 tradicionalnih jazzarjev, \u0161t. 2\u00a0 jazzavantgardistov, trendovski perverzne\u017e za naspidirane glasbene hardcorovce in frike, neresni skladatelj za taresno akademsko srenjo, nepravi rocker za pravoverne rockerje, za poslu\u0161alce z razli\u010dnih vetrov glasbena persona, ki razdvaja, provocira, enkrat vle\u010de v to, enkrat v drugo smer.<\/p>\n

Bend je \u2013 gledano nazaj \u2013 alter-impro- rock-jazz in vse zraven, tudi \u00bball-star band\u00ab, toda teh smo se medtem pri Zornu \u017ee navadili. V \u010dasu formiranja benda to \u0161e ni bilo tako samoumevno.<\/p>\n

Prvotni Naked City so bili: Fred Frith (elektri\u010dni bas), Joey Baron (bobni), Wayne Horvitz (klaviature), Bill Frisell (elektri\u010dna kitara) in John Zorn (altsaksofon\/komadi). Zorn je ime prevzel pri znanem filmu noir in sosledni kultni TV nanizanki v petdesetih letih. Formula je: New York = Naked City. \u010ce je komadu, ki strga po omlednih jazzovskih temah za kriminalke, naslov \u00bbA Shot in the Dark\u00ab, potem vemo, da se dogaja v golem mestu.<\/p>\n

Z Zornom smo se \u017eurnalisti\u010dni trojnik Zadnikar, Zagori\u010dnik in Vidmar po \u017eici pogovarjali leta 2004, se pravi v \u010dasu, ko je \u017ee nastopal z elektri\u010dno Masado. Tole nam je o Naked City in svojih bendih povedal (za Mladino):<\/p>\n

\u00bbMoj problem z Naked City je bil, da je bend kot tak sprejela rockovska srenja. Za to mi je \u0161lo, saj se mi je zdelo, da bodo rockovska ob\u010dinstva zarez u\u017eivala v na\u0161em po\u010detju, bolj kot jazzovska. In v tem svetu bend najve\u010dkrat do\u017eivlja\u0161 kot bend. Zato sem vztrajal na imenu Naked City. Pri Masadi ne \u0161teje ve\u010d, kako jo sprejemajo. Z leti sem dojel, da je za glasbenika najpomembnej\u0161e, da ustvarja glasbo. Glasbenik ve\u010dinoma ne more nadzorovati njenega sprejema v zunanjem svetu. \u010ce spra\u0161ujete, ali je Electric Masada kolektiv, potem odgovarjam, da ni. Je skupina, ki sem jo izbral. Igra skladbe, ki sem jih napisal. Na odru nadzorujem celotno dogajanje. In moram dodati, da je bilo podobno pri Naked City, kjer sem upravljal z vsakim trenutkom. Nikdar ni bil kolektiv.\u00ab<\/p>\n

\u010ce smo torej za\u010deli s tem, da je Naked City bend, potem se le drobno popravimo, da je bend z vodjo, \u0161efom skladateljem, ki brez \u010detvorke vrhunskih najetih glasbenikov in sodrugov ne more: \u00bbKot glasbenik – \u0161pilavec sem dojel, da je glasbenik kriti\u010dna vez med skladateljem in ob\u010dinstvom. Pi\u0161em za glasbenike. Ho\u010dem jih v skupini, vznemirjene, sre\u010dne, \u017eelim, da se potopijo v godbi. Ho\u010dem \u017eivljenje na odru, saj le to pride do ob\u010dinstva. Ni mi mar za ljudi, ki berejo svoje napisane parte, poberejo denar in se spokajo domov. To bi bil brezvezni dolgcajt. Glasbo, ki jo \u017eelim predstavljati na odru, naj igrajo tisti, ki jim je mar za druge, ki verjamejo v godbo, ki jo delajo in ki so s svojim \u017eivljenjskim izkustvom dejavni v vsaki sekundi.\u00ab<\/p>\n

Naked City sem prvi\u010d videl spomladi 1990 v avtrijskem Gradcu. Pri\u0161la je prete\u017eno novojazzovska publika z nekaterimi drugimi zijali. V glavnem so bili vsi \u0161okirani zaradi kratkosti komadov v HC maniri, fascinirani nad tem, da v 35 sekundah preklopi\u0161 med 16 vzorci razli\u010dnih pop oblik. Vendar, prav vseeno, po \u010dem je Zorn segel s kompanijo, po znanih filmskih temah (James Bond, Morriconne), po hard bop \u0161tiklcih z bluesovsko podstatjo (Big John Patton), po kratkih hardcorovsko preskakujo\u010dih, povsod so bili do konca suvereni. Vajo so leto in pol pozneje ponovili v zelo dobro polni veliki dvorani Cankarjevega doma, tedaj \u017ee z japonskim vokalistom\/kri\u010da\u010dem Yamatsuko Eyem, drugi vokalist, ki se je ob\u010dasno pridru\u017eil kratkotrajni “Naked City zabavi”, je bil Mike Patton.<\/p>\n

\u0160okantno dober bend, pravi downtownerski bend nove muzike so bili. Prepiri o tem, kaj Zorn v svetu glasbe pomeni in \u010desa ne, nas tu ne zanimajo. \u017de to, da se ponavljajo in ne jenjajo, ka\u017ee, da nekaj pomeni. Predvsem se rado presli\u0161i, da je Zorn zraven izjemno dober saksofonist s takoj prepoznavnim te\u010dnim soundom, ki ima ob vsem skupaj v malem mezincu hardbopovsko fraziranje, ki mu je tako ljubo, poleg Ornetta in vseh stalnih osumljencev. Frith, Baron, Frisell in Horvitz so seveda takoj zraven. Naked City s prvencem.<\/p>\n