\u0160e vedno Alice <\/em>(Still Alice<\/em>, Richard Glatzer in Wash Westmoreland, glasba Ilan Eshkeri, 2014)<\/p>\n Prav je, da se ozremo \u0161e enkrat k leto\u0161njim oskarjem. Oskarja za najbolj\u0161o \u017eensko glavno vlogo je dobila namre\u010d Julianne Moore, ki je nase \u017ee kar nekajkrat opozorila, vendar je zlati kipec prvi\u010d odpotoval do nje. Moore iz leta v leto potrjuje svojo izjemno nadarjenost in mnogostranskost. Kot deveta v zgodovini oskarjev je pred leti prejela (v istem letu) kar dve nominaciji \u2013 to je bilo leta 2003 za najbolj\u0161o glavno \u017eensko vlogo najprej v romanti\u010dni drami Dale\u010d od nebes<\/em> (Far From Heaven<\/em>, Todd Haynes, 2002) in \u0161e v drami Ure do ve\u010dnosti<\/em> (The Hours<\/em>, Stephen Daldry, 2002) za najbolj\u0161o stransko \u017eensko vlogo. Prva ji je prinesla \u0161tevilne nagrade kritikov, med drugim losangele\u0161kih, pa nagrado Independent Spirit ter nominaciji za nagrado Screen Actors Guild in zlati globus. Za vlogo v drugem, torej v Ure do ve\u010dnosti<\/em>, pa je prejela \u0161e nominacijo za nagrado Screen Actors Guild (SAG). Za oskarja je bila prvi\u010d nominirana leta 1998 za vlogo v drami Vro\u010de no\u010di<\/em> (Boogie Nights<\/em>, Paul Thomas Anderson, 1997), tedaj pa je prejela tudi nominaciji za zlati globus in SAG, vselej v kategoriji najbolj\u0161a stranska \u017eenska vloga; drugi\u010d pa dve leti kasneje za glavno vlogo v romanti\u010dni drami Konec afere<\/em> (The End of the Affair<\/em>, Neil Jordan, 1999) prav tako nominaciji tudi za zlati globus in SAG. Njen filmski opus obsega do sedaj ve\u010d kot 70 vlog, o\u010ditno pa je, da \u0161e ni rekla zadnje.<\/p>\n Ilan Eshkeri, britanski skladatelj, je nase opozoril leta 2008, ko je prejel dve veliki glasbeni nagradi (Malibu in New York International Independent Film & Video Festival) za svojo partituro v filmu Mo\u010d in \u010dast<\/em> (Strength and Honour<\/em>, Mark Mahon, 2007), nato pa \u0161e nominacijo za BAFTA s TV animiranim filmom The Snowman and the Snowdog<\/em> (Hilary Audus, 2012). Zagotovo pa ne smemo prezreti njegove glasbe pri filmih, med katerimi so Zadnji posel<\/em> (Layer Cake<\/em>, Matthew Vaughn, 2004), nato Hannibal: Rojstvo zla<\/em> (Hannibal Rising<\/em>, Peter Webber, 2007), pa Zvezdni prah<\/em> (Stardust<\/em>, Matthew Vaughn, 2007) in 47. ronin<\/em> (47 Ronin<\/em>, Carl Rinsch, 2013), za mlade in mlaj\u0161e pa \u0161e Bacek Jon film<\/em> (Shaun the Sheep Movie<\/em>, Mark Burton in Richard Starzak, 2015). Kakorkoli – Ilan Eshkeri ponovno vstopa v filmsko-glasbeni prostor s filmom \u0160e vedno Alice<\/em>.<\/p>\n Prva tema ima naslov L. A. Drive<\/em> in je nekak\u0161na uvoda, kratka sekvenca intimnega zna\u010daja, v katerem se preigravata violina (viola) in klavir, kakor bi pri\u010deli zgodbo pri dveh najbolj o\u010ditnih glasbilih \u2013 ljudeh.\u00a0 V istem (enakem) duhu Ilan Eshkeri nadaljuje tudi pri No Secrets<\/em>, vendar ubere mnogo bolj melanholi\u010dne tone in izrazne mo\u017enosti. Prav te uvodne, kratke glasbene misli zdru\u017ei v Running<\/em>, morda najbolj prepri\u010dljivo soigro klavirja in violine, ki se posku\u0161ata dopolnjevati ali preigravati, vendar vedno znova ugotovita, da gre za nemo\u017enost prevlade in zmage. Mo\u017eno je le harmoni\u010dno in melodi\u010dno so\u017eitje, ki pa postane na trenutke pregosto, spet kasneje pa obvisi na enem samem (violinskem) tonu, ki ne more in ne more iz\u017eiveti svoje harmonije. Le-to povzame klavir. Komponist idejo nadaljuje v Alice Tells The Children<\/em> \u2013 sli\u0161imo ponotranjeno glasbeno misel, omejeno na nekaj tonov, vendar z iskreno noto in dikcijo. Temu sledi Beach<\/em>, morda nekoliko bolj odprta in svetla glasba, toda v podtonih klavirja je zaznati te\u017eo in zaprtost \u2013 tako, kakor jo tudi bolezen zahteva in jemlje. Sledi Word With Friends<\/em>, kraj\u0161a, svetlej\u0161a melodi\u010dna soigra, ki se odpo\u010dije na dalj\u0161ih in prijaznej\u0161ih harmonijah. Ob tem lahko sli\u0161imo klavirsko meditacijo z naslovom Butterfly<\/em>, kateri se pridru\u017ei \u0161e violon\u010delo in violina ter tako dogradijo vsi to premi\u0161ljanja polno glasbeno zgodbo. Ko prisluhnemo delu Lost Phone<\/em>, imamo pred seboj glasbeno miniaturo, polno spoznanja, tesnobe in notranje stiske, demonskega ob\u010dutenja izgube ob\u010dutka za \u010das in prostor. Ilan Eshkeri se poigrava z igranjem na violino kot bi gradil nekaj, kar ni mo\u017eno zgraditi \u2013 hitri arpeggi<\/em> so temu pri\u010da. Glasbena enota Speech<\/em> je ena izmed dalj\u0161ih baladnih misli, v katerih se skladatelj posveti notranjemu svetu bolnice, njenemu premi\u0161ljevanju o tem, kam jo pot vodi in kaj to pomeni za njeno okolico. Kaj pomeni zanjo, \u017eal \u017ee ve. Klavirska igra se kon\u010duje v visokem registru in ostane tako reko\u010d brez prave kadence. In kon\u010dno \u2013 Pills<\/em>. \u017dalostna in odmaknjena glasbena govorica nas potopi v svet onkraj pogleda, v svet do\u017eivljanja notranje zbeganosti in nemira, a hkrati spoznanja, da obstaja nekaj, kar nadzoruje tisto, \u010demur tako radi re\u010demo ‘realnost’. Kombinacija dolgega godalnega tona (violon\u010delo) ter kratkih, hipnih interpunkcij klavirja, violine in viole samo \u0161e poudarja razpadanje enote, glasbene celote, ki se ne more (prav tako, kakor Alice) zdru\u017eiti v celotno sliko prostora, \u010dasa in dejanj. Svet se po\u010dasi fragmentira. Glasba za Toothpaste<\/em> se potopi v klasi\u010dno oblikovanje vrte\u010dega basa v klavirju in mirnih, dodanih glasbenih misli godal. Ali gre za umiritev in spoznanje? Lahko bi rekli tudi tako. V delu Souls Rising<\/em> se bli\u017eamo kon\u010dni filmski in zgodbeni izpovedi, spoznanju mo\u010dnej\u0161ega, prevladi imaginacije. Ilan Eshkeri se v celotni partituri opira le na klavir, violino, violo in delno violon\u010delo, kar mu daje vseskozi intimen in pripovedni ob\u010dutek, hkrati pa lahko z izredno natan\u010dno fokusirano glasbeno mislijo nagovori gledalca\/poslu\u0161alca. In seveda za konec: It Was All About Love<\/em>, ponovno kratka glasbena ideja, ki nas popelje in zapre v skrinjico spoznanj, spominov in ljubezni, s katero je potrebno ne nazadnje sprejemati vse, kar nas tako ali druga\u010de dose\u017ee v \u017eivljenju. \u010ce pa to zmoremo, pa je popolnoma drugo vpra\u0161anje.<\/p>\n Tako postane kvartet (godalni trio) klavir-viola-violina-violon\u010delo nekak\u0161en intimen trenutek sre\u010devanja tonov, harmonij in glasbenih fraz. In njihovega razhajanja, vsekakor. Izvajalci pa so Tom Bowes (violina), Andy Brown (viola), Richard Harwood (violon\u010delo) in Sally Heath (klavir).<\/p>\n V filmu sre\u010damo tudi kar precej druge, vzporedne glasbe, na katero je morda smiselno na kratko opozoriti: pojavi se suita za violon\u010delo solo \u0161t. 1 v G-duru<\/em>, ki jo je pred mnogimi leti ustvaril baro\u010dni mojster Johann Sebastian Bach, nato hudomu\u0161na Jazzy Jingle Bells<\/em> (Carlos Jos\u00e9 Alvarez), pa tradicionalna God Rest Ye Merry Gentleman<\/em>, nato Dead Sound<\/em> (Sune Wagner v izvedbi The Raveonettes) in za konec \u0161e country obarvano If I Had A Boat<\/em> (Lyle Lovett \u2013 dobitnik zlatega globusa), ki jo izvede Karen Elson.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/03\/\u0160e-vedno-Alice_2-600x400.jpg\")
<\/a><\/strong><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/03\/\u0160e-vedno-Alice_4-600x400.jpg\")
<\/a>Tokratni film je zgodba, posneta po knji\u017eni uspe\u0161nici svetovno priznane nevrobiologinje Lise Genove in prikazuje cveto\u010do kariero in \u017eivljenje profesorice jezikoslovja Alice Howland (Julianne Moore). Ko nekega dne opazi, da pozablja besede, pomembne sestanke in imena prijateljev, ji zdravniki postavijo diagnozo za\u010detkov Alzheimerjeve bolezni. Ker posku\u0161a svoje \u017eivljenje prilagoditi nara\u0161\u010dajo\u010dim luknjam v spominu, se znajde pred te\u017eko dilemo, kako naj pred prijatelji in dru\u017eino ohrani osebno dostojanstvo in hkrati najde dovolj \u010dasa za u\u017eivanje v iztekajo\u010dih se trenutkih prisebnega razmi\u0161ljanja. Okoli nje so njeni prijatelji in sorodniki, ki ji hkrati \u017eelijo pomagati, hkrati pa \u017eivijo to bolezen skupaj z njo \u2013 Anna Howland-Jones (Kate Bosworth), Charlie Howland-Jones (Shane McRae), Tom Howland (Hunter Parrich) in njen mo\u017e John Howland (Alec Baldwin). Glasbo za to dramo je ustvaril Ilan Eshkeri, \u017ee znanec velike filmskega platna. Prav je, da mu prisluhnemo.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/03\/\u0160e-vedno-Alice_3-600x399.jpg\")
<\/a><\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/03\/\u0160e-vedno-Alice_5-600x399.jpg\")
<\/a><\/em><\/p>\n