K pisanju me je kajpak spodbudil famozni miting v Cankarju, kjer so nagrav\u017eno opletali s slovenskostjo glasbe. Zato si kot poslu\u0161alec in sociolog postavljam vpra\u0161anje, kako neka godba postane slovenska.<\/p>\n
Najprej moram pojasniti, da ne odgovarjam na vpra\u0161anje, kdo ali kako nekaznovano lepi na muzike etikete, da so ali pa niso slovenske. To je vpra\u0161anje o kulturni\u0161kih ideologijah in njihovih dru\u017ebenih rabah v upravi, v \u0161oli ali v medijih. Zanima me, kako se nam kot poslu\u0161alcem primeri, da neko godbo vzamemo za svojo, za na\u0161o, in kako se primeri godcem, da jo zagodejo. Govorim o godbi, in o neki; ne govorim o glasbi in nasploh. Prepri\u010dan sem namre\u010d, da glasbi nasploh pa\u010d ni smiselno pritikati prilastkov. Niti se ne bom ukvarjal z avtorstvom v smislu, da bi dlakocepili, ali je slovenska glasba tista, ki jo je napisal Slovenec po rodu ali slovenski dr\u017eavljan; v Sloveniji ali na tujem; ali je za slovenskost dovolj prepri\u010danje doti\u010dnega ali kak\u0161en uraden dokument; ali in koliko prispevajo k slovenskosti note, aran\u017ema, izvedba, priredba, predelava itn. v Ricmane. In ko re\u010dem godba, mislim s tem na zvo\u010dne in slu\u0161ne dogodke \u2013 tisto, kar poslu\u0161amo v Sloveniji in tisto, kar se igra in poje v Sloveniji.<\/p>\n
Seveda lahko re\u010dete, da je slovenska le godba, ki se \u017ee iz roda v rod prena\u0161a iz u\u0161es v u\u0161esa po na\u0161ih krajih. Ampak potem ne morete re\u010di ni\u010desar o velikanski ve\u010dini tega, kar danes poslu\u0161amo in kar se gode. Da ne omenim notori\u010dnega dejstva, da godci in godbe z lahkoto in z veseljem prehajajo meje in se mno\u017eijo kot zajci in brez blagoslova. Poslu\u0161alke in poslu\u0161alci tudi.<\/p>\n
Pri kakih dvanajstih letih sem, dotlej ujetnik Avsenikov in Slakov, Slovenske popevke in San Rema, nekega predpubertetni\u0161kega dne zasli\u0161al na nov na\u010din en komad, ki se mi za nazaj zdi naklju\u010den: Barbara Ann<\/em> od Beach Boys. Nikakor ga tedaj nisem poslu\u0161al prvi\u010d. Pa\u010d pa sem ga takrat prvi\u010d sli\u0161al<\/strong> v pomenu, da me je spreletaval srh in da sem kratko malo na svojem telesu do\u017eivel, da so me to petje, ta refren, ta ritem\u00a0 v tistem trenutku zagrabili<\/strong>. Da so \u0161le vse godbe prej nekako mimo mene, odslej pa sem bil notri.<\/p>\n Vsakdo ima neodtujljivo pravico do take izku\u0161nje na bolj ali manj poljubnem primeru godbe. Naj se muzikologi ali poznavalci nasmihajo ali posmihajo, je prepoznanje neke godbe za \u00bbmojo\u00ab tisto odlo\u010dilno, kar jo dela za \u00bbslovensko\u00ab za vsakogar, ki \u017eivi v Sloveniji ali meni, da je Slovenec.<\/p>\n Antropologi bi najbr\u017e temu rekli, da je godba kot dogajanje vedno prizemljena, lokalna. Nimam ni\u010d proti. Dostavljam le, da je po mojem to povsem dovolj, da \u0161tejemo neko godbo za slovensko. Prvi\u010d: identificiramo se z njo. Drugi\u010d: \u010de vas vle\u010de, da bi muzicirali, si jo prisvojite, jo zgonite, variirate, dodelate, predelate, popravite, pokvarite\u2026 skratka, delate na njej<\/strong>. Godci so tudi najprej poslu\u0161alci in vsak poslu\u0161alec ali poslu\u0161alka sta vsaj v svoji domi\u0161ljiji vedno \u017ee tudi glasbenika: sta z<\/strong> godcem, v<\/strong> godbi.<\/p>\n Kako neka godba postane slovenska? Vsaka na svoj na\u010din in obstaja tiso\u010d in en na\u010din. Noben ni napa\u010den. Sredi 60. let so prve \u00bbbeat skupine\u00ab, prvi \u00bbvokalno-instrumentalni ansambli\u00ab posku\u0161ali do nerazlikovanosti posnemati angloameri\u0161ke vzore. Poslu\u0161ajte, recimo, Kameleone 1965, kako zagodejo See See Rider<\/em>: zveneti ho\u010dejo natan\u010dno tako kot Animals. Pa je to neslovenska glasba? Nikakor! Igrali so jo iz nuje, ker je znala izraziti ob\u010dutje generacije, ki je bilo novo in zanj ni bilo ustreznega zvena nikjer v dotlej obstoje\u010di slovenski zvo\u010dnosti. Lahko bi bili cini\u010dni in bi rekli, da so bile v tistem komadu Kameleonov najbolj slovenske napake, pa naj so bile posledica pomanjkljive opreme ali pomanjkljivega znanja, kakor nezgoda angle\u0161\u010dine, da je \u00bbKeep me satisfied!\u00ab postalo \u00bbGive me satisfy!\u00ab Namesto cinizma raj\u0161i o\u017eivimo takratni kulturni kontekst: izvirnih Animals v \u017eivo nismo mogli sli\u0161ati ne Kameleoni, ne njihova publika; na pamet smo poznali vse termine vseh oddaj na dosegu svojih tranzistorjev, ki so lovili rock. V ekonomskem \u017eargonu so Kameleoni bili substitut za uvoz.<\/p>\n A njihov nastop je elektriziral slovensko in jugoslovansko publiko in je naredil \u00bbbeat\u00ab za glasbo, ki se jo igra in poslu\u0161a tako kot drugod. Postala je na\u0161a, ker je postala del na\u0161ih \u017eivljenj, morda nebistven ali vsiljiv za mimoido\u010de, a nepogre\u0161ljiv za vitalni del neke generacije. \u2013 S tem pa, da so se profesionalizirali, so bili Kameleoni ekonomsko prisiljeni, da za\u010dnejo skladati in da pi\u0161ejo (med drugim) v sloven\u0161\u010dini in tako slovenskosti neke godbe, ki je bila na novo na\u0161a, dodajo nov obrat.<\/p>\n Prepri\u010dan sem, da bi podobno svojo zgodbo v povsem druga\u010dnem kontekstu, z drugimi akterji in druga\u010dnim na\u010dinom, kako je neka godba postala njegova ali njena, lahko povedal vsak moj bralec ali bralka. In da bi to lahko izpri\u010dal vsak muskontar za svojo musko.<\/p>\n \u010ce pa nekdo posiljuje poslu\u0161alce z milijonkrat ponovljenimi kli\u0161eji, je to nezanimivo in neposlu\u0161ljivo. To je zvo\u010dno onesna\u017eevanje. Ali imajo avtorji in izvajalci certifikat slovenskosti, je popolnoma vseeno. Dokler pa neko godbo priznavamo za svojo, ker nas zagrabi, ji mirne du\u0161e lahko re\u010demo, da je slovenska. In ker so certifikati tu brez mo\u010di, je navsezadnje za godbo zelo nepomembno, ali ji atribut slovenskosti priznamo ali ne.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Kako zagoditi slovensko…<\/p>\n","protected":false},"author":14,"featured_media":1145,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[14],"tags":[],"class_list":["post-1144","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uvodnik"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1144","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/14"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1144"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1144\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1148,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1144\/revisions\/1148"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1145"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1144"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1144"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1144"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}