{"id":11463,"date":"2015-03-17T18:11:58","date_gmt":"2015-03-17T17:11:58","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=11463"},"modified":"2015-03-17T18:13:43","modified_gmt":"2015-03-17T17:13:43","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-43","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=11463","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (43)"},"content":{"rendered":"

\"ad\"<\/a><\/p>\n

Julius Hemphill : Dogon A.D.<\/em><\/strong> (Mbari Records, 1972)<\/p>\n

 <\/p>\n

Muzi\u010dna dru\u0161\u010dina, zbrana okrog saksofonista, flavtista in skladatelja Juliusa Hemphilla, je ta album posnela februarja 1972 v St. Louisu v ameri\u0161ki zvezni dr\u017eavi Missouri. Iz\u0161el je pri glasbenikovi lastni zalo\u017ebi Mbari, pozneje pa so ga ponovno izdali pri zalo\u017ebi Freedom.<\/p>\n

Smo torej v za\u010detku sedemdesetih let v ameri\u0161kem mestu, ki s prve ne zveni tako imenitno kot New York, Chicago ali Los Angeles, a je za razvoj kreativne godbe, ki uhaja jazzu in ga hkrati \u0161iri v napetem dialogu z drugimi glasbenimi formami, zgodovinsko pomemben kraj, ki se je prvi\u010d vpisal v zgodovino kot mesto klavirskega ragtimea in izjemnih manj\u0161ih ansamblov, v katerih so prednja\u010dili honky tonk <\/em>pianisti, ubiralci tipk, blueserji, jazzovski zabavalci in druge pojave.<\/p>\n

Izbor tega tedaj obskurnega in te\u017eko dostopnega albuma je tudi na\u0161e posebno posvetilo glasbi, po malem spregledanem delu in izjemno topli osebnosti. Julius Hemphill (1938 – 1995) je bil dragulj med \u010drnskimi avantgardnimi jazzovskimi glasbeniki, ki je prezgodaj od\u0161el zaradi hude bolezni, posledice te\u017ekega diabetesa.<\/p>\n

Doma je bil iz Fort Wortha v Teksasu, kjer se je tudi glasbeno socializiral v dru\u017ebi izjemnih glasbenikov. Iz tega teksa\u0161kega mesta sta bila tudi Ornette Coleman in klarinetist John Carter (\u0161e eden izjemen, po krivici spregledan kreativni glasbenik). Vsi so hodili na isto srednjo \u0161olo. Druga, neformalna \u0161ola je bil trd milje klubov, bendov, ki so igrali blues, soul R&B, popevke. Hemphill je nekaj \u010dasa celo igral v bendu Ikea Turnerja, bil z njim na turnejah in pridobival vsakr\u0161ne izku\u0161nje najemne delovne sile v razburkanem komercialnem miljeju \u010drnske godbe.<\/p>\n

Po nekajletnem slu\u017eenju vojske se je leta 1968 preselil v St. Louis, kjer je bil eden izmed ustanoviteljev \u010drnskega umetni\u0161kega zdru\u017eenja (plesalcev, slikarjev, glasbenikov, pesnikov) Black Artists Group (BAG), ki so ga ustanovili po zgledu chica\u0161kega zdru\u017eenja AACM in z njim tudi ves \u010das tesno sodelovali. Na primer, iz St. Louisa je bil \u010dlan The Art Ensemble of Chicago Lester Bowie, njegov mlaj\u0161i brat Joseph (\u0161ef benda Defunkt) se je kot mladeni\u010d pridru\u017eil BAG, kjer so zdru\u017eevali mo\u010di Hemphill, bobnar Charles Bobo Shaw (vodja R&B-funkovskega Human Arts Ensembla, iz katerega so v NY nastali punk-funk bendi kot Defunkt, Jump Up in Dizzazz), saksofonisti Oliver Lake, Hamiet Bluiett in Luther Thomas, trobenta\u010d Baikida Carroll.<\/p>\n

Podobno kot \u010dlani AACM je ve\u010dina prve glasbene korake naredila v srednje\u0161olskih orkestrih, toda resni\u010dni za\u010detki creative music <\/em>(kar so posebej poudarjali tudi v BAG in tako kot AACM ostro zavra\u010dali rasno zaznamovano etiketo jazz) in njenega u\u010denja so temeljili na mo\u010dni \u010drnski tradiciji samoizobra\u017eevanja, ki je v u\u010denju jazza in glasbe nasploh prevladovala vsaj do sedemdesetih let, ko so se v glasbene \u0161ole ob podpori dr\u017eavnih \u0161tipendij za\u010deli vpisovati \u010drnski glasbeniki iz delavskih dru\u017ein.<\/p>\n

Glasbeno samoizobra\u017eevanje in u\u010denje je bilo del \u0161ir\u0161e kolektivne zavesti med mlaj\u0161imi \u010drnskimi glasbeniki. Tudi BAG je bil kolektivna, skupnostna strategija, kakr\u0161ne so v ameri\u0161ki dru\u017ebi v 20. stoletju oblikovali \u0161tevilni \u010drnski ustvarjalci, gledali\u0161\u010dniki, plesalci in zlasti glasbeniki. Eden od klju\u010dnih ekonomskih motivov zanj je bil zaton komercialne jazzovske klubske mre\u017ee v \u010drnskih predelih mest in iskanje mo\u017enosti za kolektivno vzpostavljanje lastne, avtonomne mre\u017ee in pogojev za ustvarjalni preboj.<\/p>\n

BAG je bil prejemnik nekaj dotacij vladnih in zasebnih agencij v politi\u010dno nemirnih \u010dasih in bojev za dr\u017eavljanske pravice, pozneje so jim jih nekateri privatni skladi (kar direktno, Rockefellerjev) zaradi anga\u017eiranosti, \u010drnskega radikalizma in odkritega politi\u010dnega delovanja, ki ni bilo \u00bbgolo ukvarjanje z umetnostjo\u00ab, ukinili. Ve\u010dina se je iz St. Louisa v sedemdesetih selila v New York, kjer je bil glasbeni trg, tudi Hemphill.<\/p>\n

Album Dogon A.D.<\/em> je nastal na vrhuncu BAG in je hkrati napoved konca organizacije. Je tudi napoved – mo\u010dna, samozavestna, glasbeno mo\u010dna in pretanjena \u2013 novega zvoka in kompozicijskih idej Juliusa Hemphilla, ki je morda eden najbolj posebnih, originalnih nadaljevalcev muziciranja v slogu Erica Dolphyja, melodij fantasti\u010dno vulkanskih, a tudi kontemplativnih intervalov, bluesovskih emocij in graciozne abstraktnosti, ki jih je pozneje redno vna\u0161al v svoje zasedbe, zlasti elektri\u010dni Jah Band (viden na jazz festivalu v Ljubljani), v svoj Sextet in tudi v prvi saksofonski kvartet med nekaj enakovrednimi na svetu, namre\u010d v World Saxophone Quartet (spomnimo, v njem so muzicirali trije \u010dlani BAG – Hemphill, Lake, in Bluiett – in David Murray). Tudi WSQ smo videli zelo zgodaj na koncertu v Ljubljani (v menzi \u0160tudentskega naselja).<\/p>\n

Ta album so posneli Hemphill (altsaksofon, flavta), Baikida Carrol (trobenta), Abdul Wadud (violon\u010delo) in Philip Wilson (bobni, sicer \u010dlan AACM). Na tem snemanju so med drugim odigrali tudi komad \u00bbHard Blues\u00ab, ki je iz\u0161el pozneje na mnogo bolj znanem Hemphillovem albumu Coon Bidness<\/em> (1975) in je postal vedno spremenljiva stalnica njegovih bendov in koncertov (sli\u0161ali smo ga v Ljubljani, s sekstetom na festivalu v Saalfeldnu).<\/p>\n

To je druga\u010dna avantgardna in tradicionalna “\u010drnska” muzika, ki zajema iz mnogih godb, a tudi iz dru\u017ebene in ideolo\u0161ko zafrknjene situacije v ZDA. Hemphill je izjemen glasbenik, bend v dolgih komadih suveren, zrnat, vznemirljivo direkten in sofisticiran. K albumu pridajamo \u0161e \u00bbHard Blues\u00ab. Je velik avtorski podpis, izkaz bluesovske zazrtosti v glasbeno prihodnost, ki je trdno na tleh, a iz\u017eareva neko utopijo. To je imenitni Julius Hemphill.<\/p>\n

 <\/p>\n