{"id":11468,"date":"2015-03-20T05:00:20","date_gmt":"2015-03-20T04:00:20","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=11468"},"modified":"2015-03-18T11:09:52","modified_gmt":"2015-03-18T10:09:52","slug":"poslusajmo-filme-sosedov-fant","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=11468","title":{"rendered":"POSLU\u0160AJMO FILME: Sosedov fant"},"content":{"rendered":"

Mitja Reichenberg<\/p>\n

Sosed sosedi \u2013 ve\u010d kot sosed<\/strong><\/h1>\n

Sosedov fant <\/em>(The Boy Next Door<\/em>, Rob Cohen, glasba Randy Edelman in Nathan Barr, 2015)<\/p>\n

\"\"<\/a><\/strong><\/p>\n

Kdo je pravzaprav na\u0161 sosed? V dana\u0161njem \u010dasu je to lahko izredno veliko vpra\u0161anje, sploh tedaj, ko razumemo sosedstvo kot na\u010din \u017eivljenja, ne le kot nekoga, ki biva blizu na\u0161ih vrat. Toda prav to ni tako preprosto, kakor se sli\u0161i na prvi pogled. Re\u017eiser Rob Cohen ni tako neznano ime, poznamo ga predvsem po filmih, med katerimi so Zmajevo srce<\/em> (DragonHeart<\/em>, 1996), Svetloba<\/em> (Daylight<\/em>, 1996), ljubitelji hitrosti se ga spomnijo kot re\u017eiserja filma Hitri in drzni<\/em> (The Fast and the Furious<\/em>, 2001), po nekaj nominacijah pa je posegel tudi s filmom Alex Cross<\/em> (2012). Tokratni Sosedov fant<\/em> mu po eni strani odpira pot skozi MTV nominacijo (Jennifer Lopez za glavno \u017eensko vlogo) v svet kriminalk s pridihom Hitchcockovskega suspenza. Sicer pa nas \u200bta psiholo\u0161ki triler popelje po tanki meji, ki nedol\u017eno spogledovanje in \u010dutno hrepenenje lo\u010duje od nevarne obsesije.<\/p>\n

\"\"<\/a>Zgodba pa pravi takole: ko srednje\u0161olska u\u010diteljica Claire Peterson (Jennifer Lopez) za trenutek izgubi razsodnost in se preda sku\u0161njavi, ki prihaja v obliki mladega in po\u017eeljivega soseda, nehote spro\u017ei veri\u017eno reakcijo in pade v stra\u0161ljiv, a vznemirljiv vrtiljak usodne privla\u010dnosti. U\u010diteljico Claire spoznamo na razpotju njenega \u017eivljenja \u2013 kot novope\u010deno mamo samohranilko, katero poleg te\u017eav ob skoraj\u0161nji lo\u010ditvi od nezvestega mo\u017ea pestijo \u0161e skrbi zaradi najstni\u0161kega sina in naporno usklajevanje slu\u017ebe in doma\u010dih obveznosti. V vsem tem kaosu Claire preprosto odrine svoje potrebe in \u017eelje na stranski tir. In slednje se spremeni s prihodom novega soseda, \u010dednega in prijaznega najstnika Noaha Sandborna (Ryan Guzman), ki se nemudoma spoprijatelji s Clairinim sinom. Ustre\u017eljiv Noah je zares dober sosed, saj z veseljem prisko\u010di na pomo\u010d pri hi\u0161nih opravilih, ne skopari pa niti s pohvalami, kakr\u0161nih Claire \u017ee dolgo ni sli\u0161ala. Napetost in privla\u010dnost med njima nevarno nara\u0161\u010da, dokler neke no\u010di Claire ne popusti in se vda sku\u0161njavi. Ne sluti, da so se prave te\u017eave s tem \u0161ele za\u010dele, saj Noah ne \u010duti prav nobene \u017eelje po prekinitvi razmerja. \u0160e ve\u010d: njeno \u017eivljenje postavi tako reko\u010d na glavo. Glasbo za ta emocionalni tobogan sta ustvarila Randy Edelman (rojen 1947) in kar nekaj let mlaj\u0161i Nathan Barr (rojen 1973).<\/p>\n

Randy Edelman je \u017ee kar star ma\u010dek v filmsko-glasbeni industriji. Poznamo ga po filmih, med katerimi so Dvoj\u010dka<\/em> (Twins<\/em>, Ivan Reitman, 1988), Poslednji Mohikanec <\/em>(The Last of the Mohicans<\/em>, Michael Mann, 1992), Maska<\/em> (The Mask<\/em>, Chuck Russell, 1994), od novej\u0161ih pa Vedno pri\u010da, nikoli nevesta<\/em> (27 Dresses<\/em>, Anne Flecher, 2008), Prestopno leto<\/em> (Leap Year<\/em>, Anand Tucker, 2010) in pa sedanje Sosedov fant<\/em>. Nathan Barr je komponist mlaj\u0161e generacije, morda bolj uspe\u0161en v popularnih vodah, kakor pa na filmskem platnu (nominiranec za nagrade Emmy), multiinstrumentalist in aran\u017eer. Poznamo ga pa po filmih, kot je TV serija Prava kri<\/em> (True Blood<\/em>, Alan Ball, 2008-2014), Velika poroka<\/em> (The Big Wedding<\/em>, Justin Zackham, 2013) in pa grozljivki Hostel<\/em> (Eli Roth, 2005). Sedanje sodelovanje pri filmu Sosedov fant<\/em> mu nedvomno odpira nova vrata v svet velikih filmskih naslovov. Pri filmu sodeluje tudi Lisbeth Scott, znana vokalistka, ki je sodelovala z mnogimi filmskimi skladatelji, med katerimi so Danny Elfman, James Newton Howard, John Debney, David Arnold, Hans Zimmer, John Williams in Harry Gregson-Williams. Njen subtilen vokal je kakor glasbilo, ki se skriva v ostalih zvokih, a daje filmu pomemben pe\u010dat.<\/p>\n

Prva glasbena tem ima naslov Running<\/em> in predstavlja nekak\u0161en tema\u010den uvod v filmsko zgodbo. \u010ce jo poslu\u0161amo zelo natan\u010dno, lahko v njej sli\u0161imo pridu\u0161eno potrkavanje, kakor bi sli\u0161ali ponovno glasbo za znamenito televizijsko serijo Cona somraka<\/em> (The Twilight Zone<\/em>, Rod Serling 1959-1964), iz katere\u00a0je iz\u0161el tudi film (glasbo zanj je napisal Jerry Goldsmith), predvsem pa serija radijskih iger, pri katerih so kot skladatelji sodelovali Bernard Herrmann \"\"(naslovna glasbena tema), nato Jerry Goldsmith, Nathan Scott, Fanz Waxman in Fred Steiner. Lahko re\u010demo, da se v filmu Sosedov fant<\/em> sli\u0161i kar precej materiala, ki pripada tej neko\u010d tako popularni ‘grozljivi’ seriji. Tako zazveni tudi naslednja skladba, ki ima naslov Garage<\/em>, predvsem velja opozoriti na orkestracijo, ki je tako reko\u010d ‘klasi\u010dno’ zastavljena. Glasba se nadaljuje v del z naslovom Pie<\/em>, elektronsko obdelano razli\u010dico dolgih odmevov, temu pa sledi Poets<\/em>. Po naslovu bi mislili, da gre za romanti\u010dno obarvano glasbeno temo, vendar je vse prej kot to \u2013 njena nestabilnost se ka\u017ee predvsem v kar dobrem preigravanju basovih figur in drobnega pletenja v zgornjih glasovih. Sledi skladba More Than That<\/em>, ki v naslovu obljublja ve\u010d, kakor pa lahko v samem glasbenem konceptu ponudi. Njena mo\u010d je morda v orkestraciji oz. izbiri glasbenih barv, vendar pa ne se\u017ee prav dlje od tega. Sledi Nicest Thing<\/em>, kakor bi \u0161lo za neko najlep\u0161o stvar, ki pa se, o\u010ditno, sprevr\u017ee v pravo no\u010dno moro. Glasba se tako postavlja nekako vmes \u2013 med interpretko stanja, v katerem se sama zgodba vrti, hkrati pa napovedovalko smeri, v katero nas nenehno vle\u010de. Tako postane ta del nekak\u0161na glasbena slutnja in priznati moramo, da ne prav ugodna. Sledi Breakdown<\/em>, disharmoni\u010dna in kaoti\u010dna zvo\u010dna slika, v kateri kon\u010dno tudi glasba poka\u017ee svoje zobe. Ujeti v temo kinodvorane lahko samo \u0161e \u017eelimo, da se vsa vrata ob pravem \u010dasu odprejo in da nih\u010de ni tako dober sosed, da bi nas pri tem oviral.<\/p>\n

Celotno glasbeno pripoved nadaljujemo z zvo\u010dnim popotovanjem z naslovom Drinking Wine<\/em>, skoraj naivno interpretacijo slike (a z dobrim vokalom Lisbeth Scott), kar pa vodi v Love Scene<\/em>. Ker smo sedaj na polovici celotne partiture, bi lahko pri\u010dakovali, da se bosta skladatelj nekoliko bolj ukvarjala s kak\u0161no glasbeno temo, ki bi film podpisovala, toda ne \u2013 oba se dr\u017eita bolj kot ne sledenju sliki in sami zgodbi. Enako zvenijo potem deli, kot so About Us<\/em>, Graffiti<\/em>, Flowers in Classroom Panic <\/em>(scena s fotografijami – fotokopijami). Ker pa obstaja vedno nekak\u0161na zadeva, ki inkriminira sodelujo\u010de, je tukaj tudi skladba Where’s the Vide<\/em>o \u2013 a \u017eal ne prina\u0161a prav veliko novega v glasbeni dikciji filma. Morda se iz samega filma lahko oddvoji skladbo Switching Cars<\/em>, saj ima nekak\u0161no (sicer ohlapno, a vendar) zgradbo in gradacijo, ki se zaklju\u010di z glasbenim vpra\u0161anjem: kaj pa sedaj? Sledi Sneaking<\/em>, tipi\u010dna melodramatska partitura iz poznih sedemdesetih, po kateri lahko prisluhnemo The Barn<\/em>, najdalj\u0161i kompoziciji med vsemi (ve\u010d kot 6 minut), morda tudi najbolj razvle\u010deni. In tako tudi, \u010de so bila mnoga upanja polo\u017eena v to glasbeno sceno, lahko sedaj mirno priznamo, da smo se preko celotnega filma \u017ee nekoliko naveli\u010dali glasu Lisbeth Scott, saj jo oba avtorja nista znala prav druga\u010de uporabiti, kakor nekak\u0161en dodatek k njunim zvo\u010dnih plastem in strukturam. \u0160koda. Prepri\u010dani smo namre\u010d lahko, da bi ta vokalistka zmogla veliko ve\u010d in bi lahko dala filmu pomemben ‘glas’ \u2013 predvsem pa glas Claire, ki je bila res po eni strani nekoliko neprevidna in naivna, vendar tudi izigrana, poni\u017eana in nalagana. Tako postane kon\u010dni ‘skedenj’ (The Barn<\/em>) pravo pribe\u017eali\u0161\u010de vsega \u2013 glasbe, zgodbe in slike. Za konec partiture je pred na\u0161imi u\u0161esi \u0161e Have a Blast<\/em>, ki pa ne re\u0161i te\u017eav, ki so v \u017eivljenju Claire nastale. Vedno bolj o\u010ditno je, da je re\u0161itev lahko samo v prelomu z vsem, vsakim in na vse na\u010dine. Samo pre\u017eiveti je potrebno.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nikar preve\u010d dobro ne spoznajte svojega soseda.<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":11470,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-11468","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11468","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=11468"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11468\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11471,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11468\/revisions\/11471"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/11470"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=11468"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=11468"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=11468"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}