\u010clove\u0161ki kapital <\/em>(Il capitale umano<\/em>, Paolo Virzi, glasba Carlo Virzi, 2014)<\/p>\n Na filmskih platnih ni prav pogosto, da bi videvali filmske projekte, ki jih snujejo sorodniki. Sicer poznamo delo bratov Wachowski (sedaj brata in sestre), ali pa bratov Scott, toda to so kombinacije skupnih re\u017eiserskih podvigov. V filmu \u010clove\u0161ki kapital<\/em> pa imamo za opraviti s kombinacijo re\u017eiserja (Paolo Virzi) in njegovega mlaj\u0161ega brata, glasbenika, ki sli\u0161i na ime Carlo Virzi (rojen 1972). Film je posnet po precej opazni knji\u017eni predlogi Stephena Amidona z originalnim (ameri\u0161kim) naslovom Human Capital<\/em>. Zgodba pa pravi takole: na ve\u010der pred bo\u017ei\u010dem neznani avto povozi kolesarja. V policijski preiskavi se znajdeta dve dru\u017eini – premo\u017eni Bernaschiji in ugledni Ossolasi. Dino Ossolas pri\u010dakuje dvoj\u010dka s svojo drugo \u017eeno, vendar ga pestijo finan\u010dne te\u017eave, njegova h\u010derka iz prvega zakona pa se videva z Bernaschijevim sinom. Ko preiskava ogrozi dru\u017ebeni status, premo\u017eenje in ambicije obeh dru\u017ein, na plano privrejo najbolj tema\u010dna dejanja brezbri\u017enosti, zavisti in pohlepa, ki pod vpra\u0161aj postavijo vrednost \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja. Napeta zna\u010dajska \u0161tudija Paola Virzia razstavi tipi\u010dno linearno pripoved, opazovanje dogodkov pa predstavi iz perspektive vsakega lika posebej. Rezultat je prefinjen prikaz po\u017eelenja in razgradnje vrednot \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja v dobi bohotnega kapitalizma ter finan\u010dne manipulacije.<\/p>\n Tako film \u010clove\u0161ki kapital<\/em> zajema vse \u010dlovekove sposobnosti, ki so potrebne za uspe\u0161no organizacijo, \u010detudi ne po humanih pravilih \u2013 kar pa sploh ni vpra\u0161anje. Posamezniki so prednost v organizaciji samo, \u010de se odlo\u010dijo, da bodo investirali svoj lastni (\u010dlove\u0161ki, \u017eivljenjski) kapital v njo. In tako je razplet pravzaprav \u017ee skoraj pri\u010dakovan. Razkorak med zakoni etike in morale je jasno tudi razkorak med legalnim ‘\u010dlove\u0161kim’ delovanjem in legalnim delovanjem znotraj nekih pravnih okvirjev, besed, \u010dlenov, alinej, dopolnitev in paragrafov. To je potrebno poudariti \u0161e posebno v \u010dasu, ko se mnogi razbojni\u0161ki posli skorumpiranih politikov, bankirjev, mened\u017eerjev in njim podobnim tolovajev odvijajo pred o\u010dmi brezmo\u010dnega ljudstva, bogata in la\u017eniva elita pa se izgovarjajo na svoja dejanja kot na dejanja znotraj vseh zakonskih okvirjev, njihovih dolo\u010dil in meja pravnega sistema. Morda res, toda zakon ne more predvidevati ljudi brez vesti, zapori pa so za njih itak samo prehodno obdobje med eno kariero in drugo \u2013 kot po\u010ditek v hotelu da na\u0161e stro\u0161ke.<\/p>\n Prva glasbena tema ima naslov Main Theme<\/em> in je dvogovor med razli\u010dnimi instrumenti \u2013 kakor bi \u017eelel opozoriti, da je samo v dvojnosti in sodelovanju mo\u017eno prepoznavati ravnovesje, med harmonijo in ritmom, ki skupaj dajeta mo\u017eno razvoju melodije. \u010ce tako prevedemo prvo idejo, ki jo Carlo Virzi ponudi, potem smo dejansko ujeli idejo filma. Vse ostalo je potisnjeno v ozadje nerazumevanja in manipilacije. Sledi skladba Il fondo di Bernaschi<\/em>, tipi\u010dna partitura v indie-pop stilu, z vsemi in\u0161trumenti vred. Enako velja za del Una spiacevole conversazione<\/em>, kjer posku\u0161a skladatelj prav z nevsiljivo melodiko ujeti tisto ‘\u010dlove\u0161ko’ plat, ki pa se v filmu nenehno izgublja. Morda ne povsem, vendar ka\u017ee prav svojo nasprotje. Tako se skladba Una giornata complicatissima<\/em> sprevr\u017ee v spra\u0161evanje o tem, ali je ljubezen tista, ki lahko premaga prepreke ideolo\u0161kih in sicer\u0161njih zablod. Kakor vidimo, je to izrazito nemo\u017eno. Tudi Human Capital \u2013 cinquemila svanziche<\/em> se temu pridru\u017euje in s svojo glasbeno poanto samo dograjuje vse to, kar je mo\u017eno nenehno slutiti \u2013 za vsako ceno se brani suverenost, elitisti\u010dno nedotakljivost, prikrivanje prevar in la\u017ei. In pa mo\u010d denarja, seveda. Sledi glasbeni del z naslovom Incartamenti<\/em>, \u00a0torej ‘\u010dlanki’, zapisi \u2013 saj vemo, da le-ti ostajajo, medtem, ko se besede izgubljajo. In zapisi so lahko v\u010dasih tudi resni\u010dni, \u010deprav bi nekateri \u017eeleli, da se nikoli ne bi zgodili. Glasbeni del Un’attrice<\/em> se naslanja na ‘igralko’, lahko ga pa razumemo tudi kot glasbeno medigro, ki \u017eeli poudariti pomembno igre, ki je vedno sestavni del neke dru\u017ebene norme, dogovorov, izgovorov in preigravanj. Tako se ‘igralka’ nahaja v vsakem, ki mora predstavljati nekaj, kaj izven odrskih desk ne obstaja. Glasba z naslovom Brianza<\/em> je namenjena notranjemu filmskemu po\u010ditku, sledi Serena<\/em>, nato pa Carla e il Politeama<\/em> \u2013 kakor bi poslu\u0161ali glasbene vile, ki nas vodijo skozi \u017ealostne med\u010dlove\u0161ke odnose na meji kriminala. \u0160ele del z naslovom Invernale <\/em>nas ogovori z ne\u010dim zimskim, s \u010dasom preteklosti in ohladitve odnosov. Sledi Teschi<\/em>, meditacijski trenutek filma, nato pa Incartamenti \u2013 Email<\/em>, kakor reinkarnacija \u017ee povedanega. Glasbeni instrumentarij, ki ga je Carlo Virzi izbral, nam s svojimi zna\u010dilnimi zvoki flavte, zvon\u010dkov, ksilofona in violon\u010dela daje slutiti komorno vzdu\u0161je, ki pa se s samim filmom odli\u010dno poda. Samo ugla\u0161en orkester, v soodvisnosti posameznikov, lahko ustvari skupno igro, soigro \u2013 glasbo. Tako, kakor v \u017eivljenju. Tudi Slow Motion<\/em> se temu pribli\u017ea na enak glasbeni na\u010din, \u0161ele Intervale \u2013 Human Capital<\/em> pa ubere ponovno svoje, nekoliko bolj ritmi\u010dne in drzne tone. In kon\u010dno je tukaj Serena \u2013 End Title<\/em>, ki se povzpne nad celotno filmsko zgodbo in naredi tudi glasbeni povzetek.<\/p>\n V filmu sli\u0161imo tudi skladbe, kot so na primer I’m Sorry <\/em>(The Jackie-O’s Farm), pa tudi Vivaldijeve \u0160tiri letne \u010dase<\/em>. Ko pa prisluhnemo \u0161e vsem dodatnim glasbenim malenkostim, pa opazimo med glasbenimi citati tudi Rehab<\/em> (Amy Winehouse), pa Christmas Waltz<\/em> (Frank Sinatra), ne gre spregledati Let Me Be<\/em> (Waines) in pa odlomka iz opere Nabucco<\/em> (napev Va’ pensiero sull’ali dorate<\/em>) mojstra Giuseppeja Verdija, ob katerem v Italiji \u0161e danes vstanejo, kakor bi peli himno. Gre namre\u010d za znamenito pesem su\u017enjev, kar pa je v \u010dasu zedinjenja Italije veljalo kot osrednji moto. Verdi, pa\u010d.<\/p>\n Ob vsem tem pa je v filmu \u0161e razvpita skladbica Oh, Happy Day<\/em> (avtor napeva je Johann Anastasius Freylinghausen, datira pa dale\u010d v leto 1704), katere tak\u0161ne in druga\u010dne variante in verzije pa poznamo \u017ee iz najrazli\u010dnej\u0161ih filmov, priredb in prilik. Ko pogledamo na celotno glasbeno paleto tega filma z enim u\u0161esom, lahko mirno re\u010demo, da je to skoraj \u017ee glasbeni film \u2013 ko pa mu prisluhnemo, pa postane pisana paleta, mavrica glasbenih pogledov, jukebox, nekak\u0161en Wurlitzer<\/em> za razli\u010dne okuse, stile, \u017eelje in pri\u010dakovanja. Samo ne za to, kar bi pa \u010dlovek potreboval: so\u010dutje in razumevanje.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/03\/love\u0161ki-kapital_2-e1427369226991-600x250.jpg\")
<\/a><\/strong><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/03\/\u010clove\u0161ki-kapital_3-600x400.jpg\")
<\/a>A zanimivo je prisluhniti glasbenim delom, ki jih je za ta film ustvaril Carlo Virzi. Morda je filmskemu svetu nekoliko manj znano italijansko ime, vendar ima za seboj \u017ee kar precej dobrega filmskega sodelovanja in delovanja. Nase je opozoril z glasbo, ki jo je naredil za film Poljubi in objemi<\/em> (Baci e abbracci<\/em>, Paolo Virzi, 1999), saj se je sprehodil nekje med popularno glasbo in komedijo, kar je pa kar te\u017eka meja. Temu je sledila trpka komedija v tipi\u010dno italijansko-sicilijanskem slogu z naslovom Moje ime je Tanino<\/em> (My Name is Tanino<\/em>, Paolo Virzi, 2002), omeniti pa moramo nagrado za filmsko glasbo BIFEST (Bari International Film Festival), ki jo je prejel leta 2011 za svoj prispevek v filmu Prva lepa stvar<\/em> (La prima cosa bella<\/em>, Paolo Virzi, 2010) in bil s to partituro hkrati nominiran tudi za Zlati globus. Tokratna filmska drama mu daje mo\u017enost, da ubira nekoliko bolj resne tone.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/03\/love\u0161ki-kapital_4-e1427369347289-600x392.jpg\")
<\/a><\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/03\/love\u0161ki-kapital_5-e1427369440378-600x336.jpg\")
<\/a><\/p>\n