{"id":11545,"date":"2015-03-27T15:46:43","date_gmt":"2015-03-27T14:46:43","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=11545"},"modified":"2015-03-28T10:31:02","modified_gmt":"2015-03-28T09:31:02","slug":"john-renbourn-1944-2015","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=11545","title":{"rendered":"John Renbourn (1944 – 2015)"},"content":{"rendered":"

Intervju z Johnom Renbournom<\/a> in Jacqui McShee je bil objavljen v Muski \u0161t. 8-9, 2002, pod naslovom Eklekti\u010dna govorica strun.<\/em><\/p>\n

\"renbourn\"<\/a>\u00a0<\/em><\/p>\n

\u010ce je prva in zadnja zapoved ustvarjanja brez\u010dasne zvo\u010dnosti numinozna vez med du\u0161o instrumenta in glasbenika, potem je John Renbourn gotovo eden izmed tistih mojstrov, ki jo z vsakim nastopom ali plo\u0161\u010do le \u0161e krepi. V anale britanskega folka se je vpisal s premostitvijo umetnih pregrad med ljudsko in zgodnjo klasi\u010dno glasbo, ki \u0161e danes ostaja njegova velika ljubezen in neusahljiv vir navdiha.<\/p>\n

Iz generacije mladih boemskih kitaristov, ki se je razposajeno podila po travnikih raznorodnih tradicionalnih in popularnih glasbenih praks, je izstopal po perfekcionizmu, eruditskem vrtanju v bit govorice strun. Konsistentno spajanje eklekti\u010dnih vizij s stilisti\u010dno dovr\u0161enostjo smo ob\u010dudovali \u017ee na vinilkah legendarnih Pentanglov, s katerimi je zaslovel konec \u0161estdesetih let. Magi\u010dno formulo vse odtlej izpopolnjuje na samostojni poti, \u0161e raj\u0161i pa v dru\u017ebi starih soborcev, kot so Bert Jansch, Robin Williamson, Archie Fisher, Davy Graham in Stefan Grossman, s katerim je davnega leta 1979 nastopil v menzi ljubljanskega \u0161tudentskega naselja. \u0160e pomnite, tovari\u0161i?<\/p>\n

Brez \u017eensk pa vendarle ne gre. Skoraj \u0161tiridesetletno prijateljstvo z odli\u010dno pevko Jacqui McShee, ki je raslo skupaj s Pentangli in dozorelo v John Renbourn Group, ga je v za\u010detku avgusta 2002 kon\u010dno pripeljalo tudi v na\u0161e kraje. Z obema smo pokramljali po nadvse o\u010darljivi izvedbi starih folkovskih in bluesovskih standardov na blejskem folk festivalu Okarina, ki pod patronatom Lea Li\u010dofa \u017ee vrsto let skrbi, da se smemo malce \u201cpocrkljati\u201d s tistimi, ki so krojili usodo britanske folk scene. Bolje pozno kot nikoli, pravijo. Sploh pa sta John in Jacqui kot dober viski \u2013 starej\u0161i in bolj ule\u017ean je, bolj\u0161i je!<\/p>\n

 <\/p>\n

John, prav gotovo ste najbolj znani po tem, da ste vnesli elemente zgodnje klasi\u010dne glasbe v folk glasbo, z o\u017eivljanjem tradicije minstrelov, bardov in drugih potujo\u010dih pevcev. Je bila to posledica va\u0161e glasbene vzgoje?<\/em><\/p>\n

Ja, v osnovni \u0161oli sem imel u\u010ditelja glasbe, ki se je navdu\u0161eval nad zgodnjo klasi\u010dno glasbo. Po obveznem delu predavanj mi je vrtel srednjeve\u0161ko glasbo. Kasneje, ko sem sli\u0161al Jacqui, sem naredil kitarske aran\u017emaje za spremljavo folk pesmi prav po vzoru srednjeve\u0161ke glasbe. Vendar so to precej podobne stvari, folk lestvice so verjetno iz\u0161le prav iz lestvic zgodnje klasi\u010dne glasbe.<\/p>\n

Va\u0161 glasbeni pristop se precej razlikuje od pristopa drugih va\u0161ih sodobnikov. Ali ste se zaradi tega po\u010dutili kaj druga\u010dni od Wizza Jonesa, Berta Janscha in Davyja Grahama, ki so samouki kitaristi?<\/em><\/p>\n

Ne, v \u0161oli nisem ostal prav dolgo. Ko sem pri\u0161el ven, sem \u017ee igral kot vsi drugi v \u0161estdesetih letih. Posku\u0161al sem igrati kot bluesovski glasbenik \u2013 prav tako kot vsi iz moje generacije, ki so brenkali na kitare in igrali skiffle. Ve\u010dina jih je sli\u0161ala igrati Biga Billa Broonzyja, Jesseja Fullerja, Ramblina Jacka Elliota ter Brownieja Mc Gheeja in jih sku\u0161ala posnemati. \u017de zgodaj sem se seznanil z Wizzom, Davyjem ter Bertom, ko je pri\u0161el v London. Nekateri od njih so bili v osebnem stiku s temi bluesovskimi glasbeniki. Jerry Locklin, recimo, se je u\u010dil prav od Brownija. To je bila glasba, ki sem jo rad igral. V tem \u010dasu so na folk sceni veljala neverjetno stroga pravila – v folk klubih ti niso dovolili, da bi tam igral kitaro ali blues. Bilo je prepovedano. Jacqui pa je pela isto\u010dasno blues in tradicionalne pesmi. To je bilo enkratno. In v njenem folk klubu si to lahko po\u010del. To je bil dober za\u010detek.<\/p>\n

Torej se je vse skupaj za\u010delo s skifflom.<\/em><\/p>\n

Ja, kitara se je pojavila zaradi skiffla. Do tedaj so bili kitaristi ve\u010dinoma fantje iz plesnih bendov, ki so igrali akorde s trzalico. In potem so ljudje prvi\u010d sli\u0161ali prstno tehniko igranja na kitaro in ponoreli. \u0160e vedno se spominjam, kako \u010dudovit se mi je ta na\u010din igranja zdel takrat.<\/p>\n

Zaradi \u010desa je kitara postala tako priljubljena? Je bila to dostopna cena, skifflovska moda ali kaj drugega?<\/em><\/p>\n

Cena je bila prav gotovo eden od glavnih razlogov. Prvo kitaro sem kupil za 5 funtov od nekoga v pubu. \u0160e sedaj jo imam in \u0161e vedno mi je v\u0161e\u010d. Bilo je v tistem \u010dasu, ko so vsi kon\u010dali \u0161ole in bi si nekako morali za\u010deti iskati slu\u017ebo in se zaposliti, vendar nih\u010de ni \u017eelel tega. La\u017eje je bilo \u0161topati na jug Francije, igrati za malo denarja in se zabavati. In kitaro se je dalo zlahka prena\u0161ati. Toda nisem kak\u0161en kitarski fanatik. Rad imam tudi druga glasbila.<\/p>\n

V tistem \u010dasu ste torej tudi vi potovali.<\/em><\/p>\n

Ja, bil sem v ju\u017eni Franciji in na francoski rivieri. Nisem pa \u0161el v severno Afriko, \u010deprav sem si \u017eelel. Nikoli nisem pri\u0161el tako dale\u010d. Drugi so mi pripovedovali o tem, kako v redu je tam. Davy Graham je nekaj \u010dasa \u017eivel tam. Brez dvoma je imel on najve\u010dji vpliv.<\/p>\n

Verjetno glede modalne uglasitve? Je odprti D modal res Davyjeva iznajdba?<\/em><\/p>\n

Ja, Davy se je zadeval v Tangerju in poslu\u0161al igralce na oud, ki ima podobno ugasitev kot sitar. Tako je uporabil srednje strune za igranje in druge za \u201cdrone\u201d. She moved through the fair (tradicionalna irska pesem \u2013 op. K. J.) je bila prva stvar, ki jo je posnel; v njegovi verziji je bila podobna maro\u0161kemu napevu. Ko je to uglasitev prinesel nazaj v Britanijo, je bila resni\u010dno odkritje. Nanjo se je dalo igrati irske jige in druge keltske napeve. Takoj se je prijela in naenkrat so jo za\u010deli uporabljati vsi kitaristi. Ko je Davy to sli\u0161al, je bil blazno jezen. Hotel jo je avtorsko za\u0161\u010dititi, vendar kako avtorsko za\u0161\u010dititi na\u010din uglasitve? Seveda tega ni mogel. V osnovi je bil Davy najprej bluesovski kitarist, to z jigi in reeli je pri\u0161lo kasneje. Seveda ne more\u0161 jigov igrati bluesovsko, ker se vzorci ne ujemajo. Proces adaptacije je bil po\u010dasen. Nekateri kitaristi, kot recimo Paul Brady, ki je odli\u010den instrumentalist, prepojen s tradicijo, so se pojavili kasneje.<\/p>\n

\u010ce torej niste bili dobrodo\u0161li v tradicionalnih klubih s strogimi pravili, kje ste potem lahko sploh nastopali?<\/em><\/p>\n

Ko se je za\u010del folk revival, je bilo mnogo folk klubov v pubih. Pravzaprav je imel vsak pub v zadnjih prostorih folk klub. Skoraj v vseh so veljala stroga pravila, da si moral biti Britanec in peti brez spremljave. Hkrati pa je obstajalo tudi nekaj klubov, ki so se na tak\u0161no politiko po\u017evi\u017egali, denimo Les Cousins v Londonu. To je bil kletni prostor pod gr\u0161ko restavracijo na Greek Streetu. Moj prijatelj je neko\u010d slu\u010dajno pijan padel po stopnicah in tako se je vsa stvar tudi za\u010dela. Tam doli je odprl folk klub. Prostor je bil odli\u010den in kmalu je lahko vsakdo nastopal tam. Ljudje, ki so igrali tamkaj, so bili sijajni: Jackson C. Frank, Paul Simon, Dave Van Ronk in Derroll Adams. Bert je igral tam vsak teden, jaz sem nastopal prek vikenda. Pa Jacqui …<\/p>\n

Tudi Sandy Bull je igral tam …<\/em><\/p>\n

Ja, Sandyja sem sre\u010dal, ko je pri\u0161el v Anglijo, da bi se otresel heroinske odvisnosti. Prepoznal sem ga, ko je stal pod svetilko tam na ulici in ga povabil v Les Cousins. Tip je bil neverjeten. Najprej mu ni bil v\u0161e\u010d oder, tako da smo ga morali zaradi njega premakniti, potem je za\u010del ugla\u0161evati kitaro zelo nizko in potem si je izposodil drugo, ki je ni mogel uglasiti, in je rekel: \u201cTa kitara se no\u010de uglasiti.\u201d In na koncu sploh ni igral. Res je bil od\u0161tekan. Njegova mati je bila u\u010diteljica glasbe, tako da je imel klasi\u010dno ozadje. Pri vsej stvari je najbolj zanimivo to, da sta z Davyjem isto\u010dasno ustvarjala podobne stvari, ne da bi vedela drug za drugega.<\/p>\n

Torej je v \u0161estdesetih letih potekala velika izmenjava idej prek Atlantika?<\/em><\/p>\n

Bilo je \u010dudno, ker takrat ni bilo take ponudbe plo\u0161\u010d, kot je sedaj, niso jih kupovali v tak\u0161nih koli\u010dinah. O vsem smo imeli le medle predstave. Ramblin’ Jack Elliot je bil na\u0161 idol, \u010deprav ni bil kavboj, ampak iz Brooklyna, toda bil je v redu.<\/p>\n

Ste se \u010dlani Pentanglov sre\u010dali v Les Cousinsu?<\/em><\/p>\n

Ja. Tu je bil \u0161e eden od glasbenikov, za katerega ste verjetno \u017ee sli\u0161ali, Alexis Korner, ki je imel svoj bluesovski bend po vzoru Muddyja Watersa. Postal je kar popularen in je v varstvo vzel tudi Davyja Grahama, s katerim je posnel plo\u0161\u010do. Tako je neko\u010d pri\u0161el v Les Cousins z Dannyjem Thompsonom in Terryjem Coxom in igral vso no\u010d. Bili so fantasti\u010dni. Tudi mi smo ob\u010dasno igrali tam. Mislili smo, ta fanta sta zelo zaposlena, zahtevata veliko denarja, vendar nista bila in sta se rada pridru\u017eila. Bilo je super …<\/p>\n

Jacqui, tudi vi ste imeli folk klub …<\/p>\n

Jacqui: No, pravzaprav je bil pub v ju\u017enem Londonu, kjer smo nastopali ob nedeljah zve\u010der.<\/p>\n

Ali ste bili vi tisti \u010dlan, ki je prinesel tradicionalne pesmi v repertoar skupine Pentangle?<\/em><\/p>\n

Jacqui: John, jaz – tudi Bert, ki je iz\u0161el iz folkovskega kroga in je poznal veliko teh pesmi …<\/p>\n

John: Danny in Terry pa sta imela zanimive prebliske glede ritmi\u010dne strukture komadov. Nekaterim tak\u0161nim glasbenikom je bilo igranje folk pesmi pod \u010dast, vsekakor pa ne njima.<\/p>\n

Kje ste se nau\u010dili teh pesmi? Od ljudskih pevcev, plo\u0161\u010d?<\/em><\/p>\n

V veliki hi\u0161i v Londonu, kjer sem \u017eivel z Bertom in Les Brickerjem, je v spodnjem nadstropju stanovala skupina Young Tradition, ki je ob jutrih, ko smo sku\u0161ali zaspati, vadila repertoar tradicionalnih pesmi. Poznal sem tudi Shirley Collins, pravzaprav sem nekaj \u010dasa igral z njo; potem ko je z Davyjem posnela prelomni album Folk roots, new routes. Ta plo\u0161\u010da je pomenila popolnoma nov pristop, ljudem je pokazala, kaj se da narediti s kitarsko spremljavo tradicionalnih pesmi.<\/p>\n

Pentangle so poosebljali zlitje razli\u010dnih slogov. Nenadoma pa ste se zna\u0161li med popularnimi skupinami. \u010ce se ne motim, je bila skladba Light Flight tista, ki vas je izstrelila na lestvice?<\/em><\/p>\n

Jacqui: Ja, to bilo je kak\u0161ne tri leta po ustanovitvi skupine, okoli leta 1970. Nenadoma smo postali mainstreamovska skupina. Pri\u0161li smo na televizijo in Top of the pops – oddajo, ki te\u010de \u0161e dandanes.<\/p>\n

Je to pomenilo kak\u0161en pritisk za samo skupino?<\/em><\/p>\n

Jacqui: Pritisk? Najve\u010dji pritisk so bila nenehna potovanja in turneje. Pri\u0161lo je do stopnje, ko nismo imeli \u010dasa pripraviti novo gradivo.<\/p>\n

Ste kdaj kot Pentangle nastopili tudi kje v vzhodni Evropi?<\/em><\/p>\n

Ne. Vendar je bil ta preskok iz Cousinsa do turnej v Ameriki hiter. Mo Austin, \u0161ef Warner Brothers, ki je poznal najino delo z Bertom, nam je ponudil pogodbo za snemanje plo\u0161\u010de. Naravnost iz Les Cousinsa smo se zna\u0161li v Fillmoru s skupinami Grateful Dead, Canned Heat, s Shuggiejem Otisom, ki je, mimogrede, izjemen glasbenik. To je bila velika sprememba. Po Ameriki smo skupaj nastopali tudi s skupino Spirit, ki je imela precej divje nastope. Po odru so skakali prakti\u010dno goli, mi pa smo igrali Oh the cuckoo she’s a pretty bird. (smeh)<\/p>\n

Ali je to spremenilo va\u0161e dojemanje folk glasbe? Namre\u010d, kot del britanske folk scene, kjer slava ni bila ravno nekaj vsakdanjega, ste nenadoma postali del mainstreama.<\/em><\/p>\n

Jacqui: Sama folk glasba je postajala popularna. V tistem \u010dasu je bilo v Ameriki veliko povpra\u0161evanje po angle\u0161kih izvajalcih, tako da so nas zlahka sprejeli. Vendar je bilo vse skupaj precej nenavadno, priznam.<\/p>\n

John: Igrali smo na festivalu Newport Folk.<\/p>\n

Kdaj je bilo to?<\/em><\/p>\n

Leta 1969, istega leta, ko je \u010dlovek stopil na luno.<\/p>\n

Jacqui: Ja, sredi nastopa je nekdo pri\u0161el na oder in oznanil: \u201cPravkar smo pristali na Luni.\u201d Ljudje so za\u010deli \u017evi\u017egati. Niso \u017eeleli, da bi zaradi tega prekinili nastop.<\/p>\n

Kaj pa je v resnici s Solomon’s Seal, edino plo\u0161\u010do originalne postave, ki do sedaj \u0161e ni bila izdana na zgo\u0161\u010denki? Po govoricah naj bi bili originalni master trakovi izgubljeni. Ali je to res?<\/em><\/p>\n

Ja, res, vendar so se sedaj na\u0161li. Nekdo, ki jih je imel leta in leta, zanje ni vedel, in ta nekdo sem jaz. Imel sem jih skupaj \u0161e z drugimi trakovi in pred kratkim, ko sem poslu\u0161al neke posnetke, sem zasli\u0161al Solomon’s Seal. Mislim, da bo CD kmalu zunaj. Ljudje so iskali te trakove vsepovsod, mislili so, da so v arhivih Warner Brothers …<\/p>\n

Kako pa gledate na sodobno dogajanje v folk glasbi? Nekje sem prebrala va\u0161o izjavo, kjer pravite, da se ne po\u010dutite preve\u010d lagodno v tej glasbeni ni\u0161i.<\/em><\/p>\n

Predvsem zaradi splo\u0161nega ozadja. Ljudje imajo \u0161e vedno predstavo o starih tradicionalnih folk klubih, ki so bili grozni. Tisti, ki so jih vodili, so imeli zelo puristi\u010den odnos do ljudske glasbe. Pesmi so morali peti brez spremljave, v maternem jeziku. To se je seveda z leti spremenilo in pravzaprav se dobro po\u010dutim, kadar igram folk glasbo. Oh, to je tako zapletena tema! Kar igram, v bistvu ni ljudska glasba, kot jaz nisem ljudski muzikant. Vsi smo neke vrste moderni me\u0161alci glasbenih slogov.<\/p>\n

Ali se je folk scena bistveno spremenila od \u0161estdesetih let?<\/em><\/p>\n

Ja, vse skupaj se je precej odprlo \u2013 najprej v Evropo, potem pa \u0161e z world music … Irska glasba prej nikoli ni bila splo\u0161no popularna, bila je glasba za zaplankance. Chieftains se, na primer, niso in niso mogli prebiti, potem so pri\u0161li Planxty in druge odli\u010dne skupine. Podobne stvari so se dogajale v Bretanji, \u0160paniji, celo na Japonskem najde\u0161 skupine, ki igrajo podobno glasbo.<\/p>\n

Zgodba se ponavlja. Me\u0161anje modernih godb z vzorci etni\u010dnih tradicionalnih glasbenih praks je po svoje prav tako revolucionarno, kot je bilo v \u0161estdesetih letih me\u0161anje bluesa in folka. Kako pa gledate na world music?<\/em><\/p>\n

\u010ce \u017ee nekaj igra\u0161, potem je dobro, da si v tisti stvari ali da jo vsaj obvlada\u0161. Sme\u0161no je, recimo, igrati afri\u0161ko glasbo, \u010de o njej nima\u0161 pojma. Podobno je z dodajanjem raznih ritem ma\u0161in za vse mogo\u010de podlage. Nastane kalup, matrica …<\/p>\n

Zakaj ste v John Renbourn Group navkljub razli\u010dnim slogom glasbe za ritmi\u010dno sekcijo uporabili indijske table?<\/em><\/p>\n

To se ni zgodilo namerno, bila je stvar naklju\u010dja. Tablist (Keshav Sathe \u2013 op. K. J.) je pa\u010d enkraten, prilagodljiv \u010dlovek, s katerim se je prijetno dru\u017eiti, potovati in ustvarjati glasbo. Zato sem ga tudi izbral.<\/p>\n

Ljudska glasba je eno samo nepretrgano kro\u017eenje. Kaj je tisto, kar jo dela tako brez\u010dasno?<\/em><\/p>\n

Jacqui: Mlade ljudi vedno zanima, od kod nekatere stvari prihajajo, in nato raziskujejo. Tako ta glasba vedno znova prodira na povr\u0161je. Sama imam rada tako imenovano ljudsko glasbo od vsepovsod \u2013 iz Romunije, Indije … Ko je bil moj sin \u0161e mlaj\u0161i, mi je dejal, da je moja glasba sranje. Sedaj pa jo je za\u010del sprejemati in pravi, da sploh ni tako slaba.<\/p>\n

Moja prva ljubezen je bil jazz – Miles Davis, John Coltraine. \u0160ele kasneje sem \u010disto po naklju\u010dju sli\u0161ala nekatere tradicionalne pesmi. Pritegnile so me ravno lepe melodije, napevi. \u010ce ti je kaj tako v\u0161e\u010d, potem sku\u0161a\u0161 ugotoviti, od kod izhaja.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

IZBRANA DISKOGRAFIJA<\/strong>
\nDorris Henderson\/John Renbourn, There You Go (Columbia, 1965)
\nJohn Renbourn (Transatlantic, 1965)
\nBert and John (Transatlantic, 1966)
\nThe Pentangle, Sweet Child (Transatlantic, 1968)
\nThe Pentangle, Basket Of Light (Transatlantic, 1969)
\nThe Pentangle, Solomon’s Seal (Reprise, 1972)
\nThe Hermit (Transatlantic, 1976)
\nJohn Renbourn & Stefan Grossman (Kicking Mule, 1978)
\nJohn Renbourn Group, Live in America (Flying Fish, 1982)
\nJohn Renbourn\/Robin Williamson, Wheel Of Fortune (Demon\/Edsel, 1993)
\nTravellers Prayer (Shanachie, 1998)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V spomin iz tiskane Muske<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11546,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-11545","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11545","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=11545"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11545\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11551,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11545\/revisions\/11551"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/11546"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=11545"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=11545"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=11545"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}