{"id":11553,"date":"2015-04-01T01:28:19","date_gmt":"2015-03-31T23:28:19","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=11553"},"modified":"2015-03-31T08:36:33","modified_gmt":"2015-03-31T06:36:33","slug":"plosca-mark-knopfler-tracker-british-grove-records-2015","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=11553","title":{"rendered":"PLO\u0160\u010cA: Mark Knopfler \u2013 Tracker (British Grove Records, 2015)"},"content":{"rendered":"

\"MK_Tracker\"<\/a><\/p>\n

V drugi polovici leta 2012 je Mark Knopfler presenetil z dvojnim studijskim albumom Privateering<\/em>, s katerim je na novo definiral teme, ki se jih loteva \u017ee ves \u010das svojega solisti\u010dnega delovanja. S koreninami v rokenrolu in keltski melodiki je Knopfler izjemen pripovedovalec zgodb, ki redko razo\u010dara. Vsaka nova solisti\u010dna plo\u0161\u010da od leta 1996 do dandanes je nadgradila prej\u0161njo. Zdelo se je, da je Knopfler dosegel svoj avtorski vrh z albumom Shangri-La<\/em> leta 2005, vendar se je v letih 2007, 2009 in 2012 izkazalo, da so ti vrhovi \u0161e vedno precej neraziskani in vedno znova presenetljivi. Res je, na njegovih solisti\u010dnih albumih boste redko na\u0161li dolge kitarske izlete, kot smo jih bili vajeni v \u010dasu Dire Straits, vendar Knopflerjeva mo\u010d ni zares nikoli ti\u010dala v kitarskih eskapadah, pa\u010d pa v okusnem in skrbno odmerjenem igranju tam, kjer je treba, kar se je v veliki meri pokazalo \u0161ele po letu 1996, ko se je iz \u0161tadionskega rockerja prelevil v tihega zapisovalca usod.<\/p>\n

Album Tracker<\/em> je logi\u010dno \u2013 in ti\u0161je \u2013 nadaljevanje albuma Privateering, tokrat zgolj v podobi enojnega albuma, \u010deravno dobite vinilno plo\u0161\u010do na dveh elpejkah. Zvo\u010dno me\u0161anje lounge jazza, keltike in slow rocka je zgolj umerjena podlaga za zgodbe; nov album je \u0161e bolj usmerjen vanje. In \u010de je Knopfler \u017ee na prej\u0161njih albumih precej pisal o svoji (pol)preteklosti, izbiral poglavja iz sedanjosti in zapisoval zgodbe o ljudeh, fiktivnih ali \u201czgodovinskih\u201d (Monteleone, Donegan\u2019s Gone, Songs For Sonny Liston, The Scaffolder\u2019s Wife \u2026), je na novi plo\u0161\u010di \u0161e bolj programsko povezal svojo preteklost in ljudi iz nje (\u201czgodovinske\u201d ljudi) s sedanjostjo. \u0160el je \u201cpo sledeh\u201d lastne zgodovine (od tod tudi naslov plo\u0161\u010de) in sku\u0161al vanjo umestiti dolo\u010dene osebe, ki jih je sicer\u0161nja zgodovina bolj ali manj spregledala. Udarnega bluesa ali rokenrola, kot ga je usekal na Privateering, na novi plo\u0161\u010di ne boste na\u0161li. Tracker je narejen za kontemplacijo. Tu so seveda tudi kraji, ve\u010dinoma delavska predmestja iz njegove mladosti, \u201cre\u010dna mesta\u201d, a tudi nekaj druga\u010dnih mest, oddaljenih, a povezanih z osrednjo zgodbo spominov in ljudi. Vsaka pesem na plo\u0161\u010di ima svojo likovno podobo, kar je \u0161e ena razse\u017enost plo\u0161\u010de.<\/p>\n

V uvodni Laughs And Jokes And Drinks And Smokes<\/em> sre\u010damo mladega Knopflerja, v \u010dasih pred svetovno ali celo lokalno famo, ki mora obra\u010dunati z lastno idealizirano podobo sveta in dolo\u010denih ljudi v njem. V br\u017e\u010das najbolj\u0161i pesmi na albumu Lights Of Taormina<\/em> sre\u010damo Boba Dylana, nekje v zakotni \u010dasopisni redakciji pesnika Basila Buntinga, pisateljico Beryl Bainbridge pa je odnesel tobak, \u0161e preden ji je dru\u017eba priznala upravi\u010dene pisateljske zasluge. \u201cPisanje Beryl Bainbridge mi je preprosto v\u0161e\u010d,\u201d prostodu\u0161no prizna Knopfler, ko govori o pesmi, ki zvo\u010dno najbolj spominja na stare \u010dase Straitsov z znanim \u201csultanovskim\u201d ritmom in stratocasterskimi vlo\u017eki. Knopflerja vedno \u201cpreganja\u201d zgodovina, a ta zgodovina je osmi\u0161ljena s sedanjostjo, pisec ni nikoli nostalgik, ki bi se zatekal v spomine, ampak se spominja zato, da bi ugotovil, kako pomembni so vsi ti spomini za \u017eivljenje v sedanjosti. Kar poslu\u0161ajte pesmi River Towns<\/em>, Mighty Men<\/em> in Broken Bones<\/em>, denimo. Ezop \u201cz napako\u201d: na koncu ni nauka, pa\u010d pa je nauk celotna pesem, aspekt; nauk seveda, ki ni moralisti\u010den, vsiljiv, ampak skoraj nevidno vpet v strukturo kratke zgodbe, ki jo tudi pojemo. Tu sta si blizu s Springsteenom, vendar je Knopfler tesno povezan z oto\u0161ko tradicijo pripovedi, medtem ko se Springsteen ves \u010das ukvarja s to ali ono vrsto \u201ckrivde\u201d in zgodovinskimi posledicami ameri\u0161kih napak, \u010desar Knopflerju, opojenemu iz vodnjaka \u201ckeltskega severa\u201d, dokaj neobremenjenega s kraljico in novodobnimi vojnami, ni treba po\u010deti.<\/p>\n

Edina \u0161ibka to\u010dka plo\u0161\u010de je (na \u201cnavadni\u201d razli\u010dici) zaklju\u010dna pesem Wherever I Go<\/em>, duet z Ruth Moody, mlado pevko, \u010dlanico zasedbe The Wailin\u2019 Jennys, s katero \u017ee nekaj \u010dasa sodelujeta. Gre za nekoliko posladkano ljubezensko balado, ki je sicer lepa, a spominja na podobne nekoliko preve\u010d sladkobne trenutke z albuma All The Roadrunning<\/em>, ki ga je pred slabimi desetimi leti udejanil z Emmylou Harris. Plo\u0161\u010da bi se \u010disto spodobno zaklju\u010dila z Beryl, ni\u010d napak pa ne bi bilo, ako bi namesto omenjenega dueta na konec posadil katerega od dodatkov, ki \u010dakajo kupce \u201cdeluxe\u201d razli\u010dice, bodisi digitalne bodisi fizi\u010dne. Gre za izvrstne pripovedne pesmi, ki jih na uradni vinilki \u017eal ni; o njih se ne bom razpisoval, spla\u010da se vam jih izbrskati.<\/p>\n

Zaklju\u010dimo torej z upanjem, da bo Knopflerja pot spet zanesla v na\u0161e kraje. Upajmo, da tokrat ne v dvorano, kjer poslu\u0161alci raje pijejo, blebetajo, \u017erejo pokovko in se prito\u017eujejo nad primanjkljajem pesmi iz obdobja Dire Straits, kot da bi poslu\u0161ali mojstra. Knopfler ni tu zato, da bi igral \u201coldies-goldies\u201d kot Johnny iz pesmi Walk Of Life<\/em>, pa\u010d pa, da bi nam povedal, kje je tukaj in zdaj. Vse ostalo ga ne zanima ve\u010d, ob\u010dasno kako staro pesem seveda \u0161e zaigra, iz pietete do svoje zapu\u0161\u010dine in iz veselja do pesmi, ki jih je napisal. A nove imajo vendarle prednost. Morajo jo imeti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Preteklost v sedanjosti <\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":11554,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-11553","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11553","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=11553"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11553\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11556,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11553\/revisions\/11556"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/11554"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=11553"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=11553"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=11553"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}