{"id":11724,"date":"2015-04-24T05:00:34","date_gmt":"2015-04-24T03:00:34","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=11724"},"modified":"2015-04-17T16:34:20","modified_gmt":"2015-04-17T14:34:20","slug":"11724","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=11724","title":{"rendered":"POSLU\u0160AJMO FILME: Brez\u010dasna Adaline"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/a>v sodelovanju z BLITZ Film & Video Distribution\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 .<\/span><\/strong><\/h6>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Mitja Reichenberg<\/p>\n

\u010cas kot darilo<\/strong><\/h1>\n

Brez\u010dasna Adaline <\/em>(The Age of Adaline<\/em>, Lee Toland Krieger, glasba Rob Simonsen, 2015)<\/p>\n

\"\"<\/a><\/strong><\/p>\n

Vse, kar biva, biva v \u010dasu. \u010cloveku se je do sedaj \u0161e vsak poizkus, da bi se temu dejstvu vendarle izognil, ponesre\u010dil. \u010cas je pa\u010d vladar vsega in pika. Prostor in \u010das sta enoti, s katerimi se ukvarja fizika \u017ee od svojega po\u010dela. Kot kiberprostor na koncu kiber-realnosti, na robu virtualne realnosti (VR, Virtual Reality<\/em>), ki postavi temelje za simbolni red stvari, red simbolnih fikcij, ki pa ne delujejo na isti ravni kot neposredna in materializirana kavzalnost. Ne gre za \u010das, ki bi bil nekje za\u010det in drugje definirano kon\u010dan, temve\u010d za \u010das v osnovnem pomenu \u2013 za vse, kar dejansko Kronos<\/em> (gr. chronos, \u010das<\/em>) pooseblja. Kaj in kdo je bil Kronos? Bil je eden od \u0161estih titanov v starogr\u0161ki mitologiji, bog \u010dasa in \u017eetve, \u017eetev pa vemo, da mora biti opravljena ob pravem \u010dasu, druga\u010de propade letina. Tako je Kronos bog pravih trenutkov, s tem pa vladar \u010dasovne premice od za\u010detka, do konca (\u017eetve). Vendar tudi zagotovilo, da se bo ta krogotok pri\u010del znova.<\/p>\n

Ker je to film o neverjetnem dogodku, povejmo najprej nekaj o tem: Adaline Bowman (Blake Lively) je \u017ee ve\u010d desetletij \u010dude\u017eno stara 29 let; njeno \u017eivljenje je polno osame, saj ne dovoli blizu nikomur, ki bi utegnil dognati njeno skrivnost. Rodila se je na prelomu 20. stoletja in niti sanjalo se ji ni, da bo ugledala za\u010detek 21. \u2013 dokler ji navidezno \u010daroben dogodek ne re\u0161i \u017eivljenja in jo obdari z ve\u010dno mladostjo. Pri 29-tih letih se Adaline neha starati in za\u010dne \u017eivljenje oku\u0161ati kot \u0161e nobeno \u010dlove\u0161ko bitje doslej. Ta neverjetni preobrat usode jo pospremi na neprimerljivo dogodiv\u0161\u010dino, ki se razteza \u010dez ve\u010d desetletij. \u017divljenje in ljubezen oku\u0161a skozi globalne spremembe \"\"<\/a>dveh svetovnih vojn in svobodnja\u0161kih \u0161estdesetih vse do prikladnosti dana\u0161njega dne. Svojo starost previdno skriva pred vsemi \u2013 razen pred lastno h\u010derjo \u2013 in vse pomembne spremembe pri\u010daka mirno in prefinjeno\u2026 dokler eno od njenih preteklih razmerij ne tr\u010di s sedanjo prilo\u017enostjo za ljubezen in preti, da bo razkrila njeno izjemno zgodovino: ob naklju\u010dnem sre\u010danju s karizmati\u010dnim \u010dlovekoljubom Ellisom Jonesom (Michiel Huisman) namre\u010d v njej spet vzplamti njena strast do \u017eivljenja in ljubezni. Ko obisk pri Ellisovih star\u0161ih (Harrison Ford in Kathy Baker) ogrozi njeno skrivnost, Adaline sprejme odlo\u010ditev, ki bo za vedno spremenila njeno \u017eivljenje. In od tukaj dalje naj nam bo dovoljeno biti nekoliko dolgo\u010dasno-znanstveni, kajti skoraj vsak u\u010dbenik fizike se v prvem poglavju dotakne tudi problema merjenja \u010dasa.<\/p>\n

Avtorji praviloma povzamejo definicijo sekunde in opi\u0161ejo zgradbo in delovanje najbolj natan\u010dnih ur. Bolj ‘poglobljene’ knjige obi\u010dajno navedejo \u0161e, da je definicija sekunde nekaj povsem arbitrarnega, kar dolo\u010di kot konvencijo vsakih nekaj desetletij konferenca ‘modrih mo\u017e’ po kriteriju prakti\u010dnosti. V sestavku z naslovom Merjenje \u010dasa<\/em> (gre za poglavje v knjigi La valeur de la science<\/em>, Flammarion, Paris 1905) je francoski matematik Henri Poincar\u00e9 \u017ee leta 1905 po\u0161teno razmi\u0161ljal o obstoju reference, glede na katero definiramo enoto za merjenje \u010dasa. Pri\u0161el je do ugotovitve, da sloni vsa moderna fizika na predpostavki, da ‘je trajanje dveh enakih pojavov enako dolgo; ali druga\u010de, da enaki vzroki vzamejo enako \u010dasa, da ustvarijo enake posledice.<\/a>‘ Poincar\u00e9 je bil prepri\u010dan, da je pravzaprav vseeno, kateri pojav izberemo za merjenje \u010dasa. Zanj so bili vsi pojavi enakovredni, saj ni uspel najti ne apriornega<\/em> ne empiri\u010dnega kriterija<\/em>, po katerem bi lahko dolo\u010dil mero \u010dasa. Za moderno galilejsko znanost pa je klju\u010dno prav ontolo\u0161ko poenotenje narave oz. ukinitev delitve na popolno nebo<\/em> in pribli\u017eni sublunarni svet<\/em>. Prav to poenotenje pa nebe\u0161kim gibanjem odvzame avro popolnosti, zaradi katere so bila posebej odlikovana in so lahko merila \u010das. Menimo, da je prav prehod od mere \u010dasa, ki je vezana na neko posebej ‘popolno’ naravno gibanje (obi\u010dajno je to vrtenje neba), k \u010dasu, ki je dolo\u010den relacijsko prek univerzalnih matemati\u010dnih zakonov galilejske narave (\u010das najbolj natan\u010dno odra\u017ea parameter t<\/em> iz ena\u010db matemati\u010dne fizike), verjetno eden od pomembnej\u0161ih elementov galilejske revolucije oz. konstitucije moderne znanosti. Samo toliko, da vemo, kam film meri \u2013 kajti zavedati se moramo, da je postal film bolj realen od realnosti same, hkrati pa jo proizvaja in vedno na novo oblikuje. Glasbo za ta film je ustvaril Rob Simonsen (rojen 1978) in je prav, da ji prisluhnemo.<\/p>\n

Rob Simonsen je za ta film ustvaril kar 23-delno partituro, z nekaterimi bolj\u0161imi in nekaterimi manj dobrimi elementi. \"\"V osnovi lahko re\u010demo, da gre za tipi\u010dno filmsko glasbeno strukturo, ki izven filmskega formata ne deluje prav posebno dobro, v dialogu s samo sliko pa. Prvi del ima naslov Adaline Bowman<\/em> in predstavlja nekak\u0161no temeljno noto, ki jo je namenil glavnemu filmskemu liku. Njena mirnost in hkrati vsakdanjost ne pri\u010da o dogodkih, ki bodo sledili. Tudi njeno nadaljevanje v At Home<\/em> je \u0161e vedno mehka klavirsko-orkestralna zgodba vsakdanjosti, ki se potrjuje s skladbo January 1st, 1908<\/em> \u2013 rojstvom Adaline. Vse tri skladbe so pravzaprav ena enota, ena kompozicija, razdeljena na svojo pripovedno poanto. \u0160elel First Resurrection<\/em> (prvo vstajenje) ponudi nekaj novega glasbenega materiala, ki pa je s svojimi ritmi\u010dnim preigravanjem v godalih in vzpenjajo\u010do se melodi\u010dnostjo prav res nevarno blizu temu, kar smo sli\u0161ali v filmu Iluzionist<\/em> (The Illusionist<\/em>, Neil Burger, 2006; glasba Philip Glass). Sledi No Scientific Explanation<\/em>, brezpomenska glasbena enota, ki bi lahko dejansko bila karkoli. V podobnem \u017eanru Rob Simonsen ustvari tudi Never Speak a Word of Her Fate<\/em>, v kateri morda samo \u0161e mo\u010dneje \u010dutimo korenine, ki jih je pred leti pognal Glass. Te\u017eko je re\u010di, da Simonsen tega ne ve in tak\u0161ne glasbe ne pozna, saj se ji nevarno pribli\u017euje prav v delih, ko posku\u0161a najti ritmi\u010dno figuro za pridobivanje hitrosti filmskega dogajanja in\/ali oblikovati dramski glasbeni lok. Skladba Ellis Brings Flowers<\/em> nosi v sebi nekaj razo\u010daranja po skupni pre\u017eiveli no\u010di, a se \u017eal prav hitro izgubi v filmskem (pri\u010dakovanem) kli\u0161eju. Tako je narejena Sunken Ship<\/em>, iz katere bi lahko Rob Simonsen potegnil veliko ve\u010d \u2013 saj gre za pogled na ladjo iz \u010dasov Adalininega zgodnjega \u017eivljenja, njenega mo\u017ea, ki je umrl v nesre\u010di, in h\u010derke. Ta ladja je tam \u2013 zakopana v rudniku. Rob Simonsen je ne sli\u0161i.<\/p>\n

V delu Another Death in the Life<\/em> nas s svojo nekoliko melanholi\u010dno noto postavi morda prvi\u010d (in edinkrat) v pravo razmerje do premisleka, kako nujno nam je do\u017eivljati \u010das kot nekaj, kar daje stvarem okoli nas smisel. Tako postane smrt (v tem primeru Adalininega psa) to\u010dka brez vrnitve, meja, ki jo je potrebno prestopiti. Tudi Tired of Running<\/em> ho\u010de slediti melanholiji, a Simonsen nam ponuja bolj kot ne uspavanko za Adaline, \u010de apostrofiramo neko\u010d tako popularno ki\u010d-glasbo z naslovom Balada za Adelino<\/em> (orig. Ballade pour Adeline<\/em>, avtorja pa sta Paul de Senneville in Oliver Toussaint \u2013 z najbolj znano izvedbo pa obsijan Richard Clyderman) iz leta 1976. Sledi Adaline Apologizes<\/em>, glasba obiskovanja Ellisovih star\u0161ev, pri \u010demer Adaline v Ellisovem o\u010detu, Williamu Jonesu, prepozna svojega nekdanjega ljubimca in \u010dloveka, ki jo je neko\u010d hotel poro\u010diti. Sledi Constellations<\/em>, nekak\u0161na prazna partitura, ki namiguje na konstelacijo ozvezdij in kometov, ki jih William prou\u010duje. Nekak\u0161na kataklizma bi naj bila v trenutku prepoznave, torej v William Recognizes Adaline<\/em>, a se ne zgodi. Priznati moramo, da se ne zgodi ne filmsko in ne glasbeno. \u010ce je hotel re\u017eiser Lee Toland Krieger to izpeljati kot ne preve\u010d travmati\u010dno izku\u0161njo, potem mu moramo priznati, da je uspel. A vendar se nam zdi, da bi moralo biti tak\u0161no sre\u010danje z novo resni\u010dnostjo \u010dasa bistveno bolj tragi\u010dno, kakor pa solzno. V mislih imamo seveda tragiko<\/em> v njenem osnovnem pomenu, v Aristotelovi dikciji tedanjega \u010dasa. Kar je namre\u010d pomembno je to, da se zgodi katarza, moralni premik. In ne le siv las kot odre\u0161itev \u010dasa, ki je pri\u010del svojo pot.<\/p>\n

Mirno lahko presko\u010dimo skladbe, kot so He Named the Comet Della <\/em>(‘Della’ je bil vzdevek mlade Adaline), pa A Near Miss<\/em>, ve\u010d pri\u010dakovanja je bilo pri delu The Scar<\/em> (brazgotina), saj je le-ta pomenila element prepoznavnosti. Nato Twisted Around the Trith<\/em> in ponovno No More Running<\/em> z reminiscenco \u017ee videnega in sli\u0161anega. Tudi Second Resurrecion<\/em> nam z vso svojo natan\u010dnostjo pove, da smo to \u017ee do\u017eiveli, sledi Coming Back to Life<\/em>, pa Hosipital Confessions<\/em> \u2013 oboje v duhu \u017ee povedanega. In tako tudi Ellis (s)pozna resnico stare gospe, Adalinine h\u010derke in travno ne-staranje svoje ljubljene. Skladba To a Future with an End<\/em> je precej spevna, skoraj nebe\u0161ko o\u017earjena skladba, v kateri bi bilo mo\u010d \u010dutiti katarzi\u010dnost, vendar mnogo prehitro usahne. Sploh pa zato, ker happy ending<\/em> ne pomeni drugega, kakor zadovoljnega sodobnega gledalca (in tega potrebujejo producenti, \u0161e bolj pa blagajni\u0161ki dobi\u010dek) in pravlji\u010dni odhod v son\u010dni zahod.<\/p>\n

Rob Simonsen pa je skupaj z Eleno Tonra ustvaril tudi zaklju\u010dni song z naslovom Start Again<\/em> in tako posku\u0161al postaviti piko na i. Morda pa jo je, saj pravi takole:<\/p>\n

Move forward, don’t look back, ’cause this is all we’ve got \u2013 and time won’t wait for no one, so start again<\/em><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Do\u017eivljanje \u010dasa je privilegij tistih, ki ljubijo – ker ljubiti pomeni minevati.<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":11727,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-11724","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11724","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=11724"}],"version-history":[{"count":14,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11724\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11726,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11724\/revisions\/11726"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/11727"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=11724"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=11724"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=11724"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}