{"id":11767,"date":"2015-04-28T17:07:26","date_gmt":"2015-04-28T15:07:26","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=11767"},"modified":"2015-04-28T17:12:20","modified_gmt":"2015-04-28T15:12:20","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-46","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=11767","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (46)"},"content":{"rendered":"

\"LKJ\"<\/a><\/p>\n

Linton Kwesi Johnson : Making History<\/em><\/strong> (Island, 1984)<\/p>\n

Robni album za 1. maj.<\/p>\n

Maja 1995 je dub pesnik Linton Kwesi Johnson nastopil v ljubljanskih Kri\u017eankah, podelil intervju ekipi Mladine in ob pogovoru zavrtel nekaj izbrane muzike s svoje zalo\u017ebe LKJ Records na Radiu \u0160tudent. Takrat smo ga vpra\u0161ali, kako s producentom in basistom Dennisom Bovellom delata glasbo. LKJ je najprej razlo\u017eil, da je Bovella sre\u010dal \u0161e kot novinar, ko je delal za BBC World Service in je \u017eelel z njim narediti intervju o njegovi skupini Matumbi (namig, Matumbi in Bovell – preve\u010dkrat presli\u0161ano poglavje britanske in karibske godbe). Ponovno so ga k Bovellu napotili pozneje, ko je za zalo\u017ebo Virgin v \u010dasu velikega pe\u010danja z reggaejem konec sedemdesetih let pisal biografije glasbenikov in podobne re\u010di. Tedaj je med te zapise za\u010del vna\u0161ati svojo poezijo. Kolegi so menili, da ji manjka glasbeni omot, \u00bbbeat of the heart\u00ab<\/em>, in da za kaj takega rabi tonskega tehnika in producenta, ki ve, kako posneti bas in boben. LKJ se je odpravil k Bovellu in posnela sta njegovo prvo avtorsko plo\u0161\u010do poezije z\/nad glasbo, uglasbljene poezije Dread, Beat and Blood <\/em>(Virgin, 1978). Z njo se je uveljavil izraz dub poetry<\/em>, Lintonova skovanka, ki je pri\u0161la v obtok za vse tiste pesnike, ki so izhajali iz klasi\u010dnega jamaj\u0161kega toastinga<\/em> (na primer Mutabaruka, Michael Smith, ki so ga leta 1983 ubili, Benjamin Zepheniah, prvi reggaeja\u0161ki gost Druge godbe, Oku Ounora). In kako sta LKJ in Bovel delala glasbo?<\/p>\n

LKJ: \u00bbVedno imam najprej v mislih basovsko melodijo. Odigram osnovno basovsko linijo in mu re\u010dem: ‘Daj mi ta in ta ritem na bobnih.’ Ko smo v stufiu in delamo plo\u0161\u010do, Dennis napravi vzorec na ritem ma\u0161ini. To ritmi\u010dno podlago glasbeniki \u0161e pbdelajo. Sam nisem glasbenik, vendar tako lahko komponiram. Basovska podlaga je vedno moja. Kasneje predlagam \u0161e kak\u0161ne dodatke. Violino in harmoniko na primer.\u00ab <\/em>(LKJ za Mladino, <\/em>\u0161t. 21, 1995)<\/p>\n

Linton Kwesi Johnson se je rodil leta 1952 na Jamajki, leta 1963 se je z mamo preselil v Britanijo, v London. Med \u0161tudijem sociologije se je pridru\u017eil britanski veji \u010crnih panterjev. \u017de v mladosti se je soo\u010dil z odkritim rasizmom: \u00bbVstop v \u0161olo je bil zelo travmati\u010den. So\u010dolci so nas zmerjali s \u010drnimi pankrti, opicami in drugimi raisti\u010dnimi oznakami. Toda problem ni bil bil v tem, ker smo se lahko borili z njimi in jih pretepli. Te\u017eave so bile z u\u010ditelji, ki so imeli glede otrok zelo nizka pri\u010dakovanja. Veliko karibskih otrok so poslali v posebne \u0161ole. \/\u2026\/ V angle\u0161kih \u0161olah obstaja razredni sistem: srednji razred, zgornji razred in spodnji razred. To je tudi eden od razlogov, zakaj sem postal politi\u010dno zaveden, zakaj sem se vklju\u010dil v \u010crne panterje in zakaj sedaj pi\u0161em pesmi.\u00ab<\/em><\/p>\n

Konec sedemdesetih let je \u2013 kako se stvari te\u017eko spremenijo \u2013 v Angliji lomastila Nacionalna fronta z odkritim rasizmom in nasiljem nad karibskimi, azijskimi in afri\u0161kimi priseljenci. \u00bbPunky-reggae Party\u00ab, o kateri je pel Bob Marley, ni bil le poziv k skupni zabavi, ki je ujel v godbi duha \u010dasa. Na nizu mno\u017ei\u010dno obiskanih koncertov in karnevalskih protestov \u00bbRock Against Racism\u00ab, ki jih je koalicija prirediteljev, od levi\u010darskih strank do civilnih zdru\u017eenj, prirejala po britanskih mestih so med drugim prvi\u010d zares skupaj nastopali in delili oder angle\u0161ki punk bendi, kantavtorji, kot je bil Billy Bragg, in izvajalci reggaeja. LKJ je bil del tega pomembnega protestnega gibanja, glasbeno, politi\u010dno intervencijsko in komercialno pa ga je nadaljeval z izjemnim nizom albumov dub poetry<\/em>\u00a0 za vodilno oto\u0161ko zalo\u017ebo Island. To so bili veli\u010dastni Forces of Victory <\/em>(1979), globok, temen, rezidualen Bass Culture <\/em>(1980), dubovska Bovellova mojstrovina LKJ in Dub <\/em>(1981) in Making History <\/em>(1983).<\/p>\n

Pesnik jamaj\u0161kega rodu – zase je rad rekel, da je \u00bbdr\u017eavljan sveta in \u010dlan velike \u010dlove\u0161ke dru\u017eine\u00ab -, ki je sredi najhuj\u0161ih nasprotij in politi\u010dnih spopadov v britanski dru\u017ebi ritmi\u010dno, na dub podlago odrecitiral komad \u00bbInglan is a Bitch\u00ab, je danes \u010da\u0161\u010den. Nagrade za poezijo in pesni\u0161ke zbirke mu je med drugim podelil angle\u0161ki PEN, bil pa je prvi britanski \u010drnski pesnik, \u010digar delo so uvrstili v Penguinovo zbirko sodobnih klasikov. \u0160e zmerom se vidi na obrobju literarne scene, pesnik, ki je svoje pesmi razumel kot \u00bbkulturno oro\u017eje\u00ab in se identificiral z \u00bbmarksisti\u010dnim etosom in z nekaterimi pogledi marksisti\u010dne analize realnosti.\u00ab \u00bbVerjamem v socialno pravi\u010dnost, v enakost, svobodo in demokracijo\u00ab, je povedal leta 1995 v Ljubljani. Bil je oster nasprotnik vlade Margareth Thatcher, ponosen na to, kar je, samozavesten, tako kot eden njegovih mladostnih navdihov, Malcolm X. LKJ ni rastafarijanec, je ateist. V za\u010detkih je pisal v knji\u017eni angle\u0161\u010dini, potem je pravladala jamaj\u0161ka angle\u0161\u010dina, patois<\/em>, pogovorni jezik, pri katerem so slovni\u010dna pravila stvar posameznika, njegov zapis pa je foneti\u010den.<\/p>\n

V njem objavlja pesmi, natisnjene so bile na albumih. Za glasbeno podlago je seveda izbral \u00bbdoma\u010di\u00ab reggae, a je z Bovellom vedno \u0161iril izraz, z jazzom (njegov najljub\u0161i je Charlie Parker), soulom, rockom. Glede svoje muzike in zalo\u017ebe je bil LKJ izrecen: \u00bbDelamo glasbo za ljudi, ki ho\u010dejo poslu\u0161ati glasbo, ne za tiste, ki ho\u010dejo samo plesati in se imeti lepo.\u00ab<\/p>\n

Making History<\/em> je izvrsten album, LKJ v najbolj\u0161i formi in z najbolj bogato, melodi\u010dno, dodelano glasbeno spremljavo, izvrstnimi aran\u017emaji in dubovskimi sledmi. Vedno je bil odkrit, oster dru\u017ebeni in politi\u010dni komentator, tudi oseben, kakor v trpkem \u00bbReggae F’i Dada\u00ab (posve\u010den je umrlemu o\u010detu), spra\u0161ujo\u010d se v \u00bbWat About Di Workin’ Claas’\u00ab in slavilen v \u00bbReggae Fi Radni\u00ab (posve\u010den umorjenemu karibskemu, gvajanskemu revolucionarju in borcu proti kolonializmu Walterju Rodneyju).<\/p>\n

Kdo bo delal zgodovino?<\/p>\n

 <\/p>\n