{"id":11773,"date":"2015-04-29T22:22:15","date_gmt":"2015-04-29T20:22:15","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=11773"},"modified":"2015-04-30T09:29:34","modified_gmt":"2015-04-30T07:29:34","slug":"tonke-piske-in-avtorke-polozaj-in-vloga-zensk-v-glasbenem-poslu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=11773","title":{"rendered":"Tonke, piske in avtorke: Polo\u017eaj in vloga \u017eensk v glasbenem poslu"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/a>
foto: Peter Baro\u0161, SIGIC<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

23. aprila se je v prostorih Slovenskega glasbeno-informacijskega centra SIGIC zgodil prvi javni pogovor\u00a0z naslovom Tonke, piske in avtorke: Polo\u017eaj in vloga \u017eensk v glasbenem poslu.<\/strong><\/p>\n

Koliko doma\u010dih glasbenic lahko na\u0161tejete na izust? Poznate njihove komade, nihovo muziko? Poznate \u017eenske, ki organizirajo va\u0161e najljub\u0161e koncerte, recenzirajo albume, ki jih poslu\u0161ate v avtu?<\/p>\n

Po odgovor na vpra\u0161anje, kak\u0161en je polo\u017eaj in vloga \u017eensk v glasbeni industriji v dana\u0161njem \u010dasu, pravzaprav ni treba dlje kot do tu.<\/p>\n

Leta 2015 \u0161e vedno velja, da je glasba tako v globalem kot lokalnem smislu \u0161e vedno mo\u0161ka zadeva in da so ustvarjalke v tem glasbenem poslu v izraziti manj\u0161ini.<\/p>\n

\u017densk na pozicijah mo\u010di v slovenskih glasbenih institucijah je namre\u010d okoli 5%. Avtoric, glasbenic-instrumentalistk ter glasbenih novinark oziroma raziskovalk, umetni\u0161kih in programskih vodij ve\u010djih glasbenih festivalov ali klubov pa tudi ni bistveno ve\u010d.<\/p>\n

Zakaj je eksotizacija \u017eensk v popularni glasbi \u0161e vedno tako o\u010ditna? Zakaj je \u017eensk na pozicijah mo\u010di tako sramotno malo? Kak\u0161no vlogo imajo \u017eenske na odru (in pod\/za njim)? Kako se ta u\u010dvr\u0161\u010duje skozi medijske in dru\u017ebene diskurze? Ali je tak\u0161no podobo potrebno spreminjati, predruga\u010diti in kako? Kaj je potrebno storiti za ve\u010djo aktivnost \u017eensk v procesih glasbenega ustvarjanja? Kako \u017eensko mo\u010d, sposobnost, nadarjenost prevesti v procese odlo\u010danja in v vzvode mo\u010di v glasbenem poslu? Kje se lahko zgledujemo? Kaj predstavlja feminizacija glasbene industrije? Kak\u0161ne so izku\u0161nje \u017eensk v glasbenem poslu? Kako glasbene delavke usklajujejo dru\u017einske in profesionalne vloge? Kak\u0161ni so u\u010dinki prekarizacije na polo\u017eaj \u017eensk v glasbi? Kako krepiti solidarnost in povezanost?<\/p>\n

O tem in \u0161e marsi\u010dem so na netradicionalno koncipirani okrogli debati razpravljale \u0161tevilne glasbene ustvarjalke, avtorice, raziskovalke, programske vodje, mened\u017eerke, kriti\u010darke in ostale glasbene delavke, ki se vidno ter aktivno vklju\u010dujejo v glasbeni posel.<\/p>\n

Namen prve javne razprave na temo vloge in polo\u017eaja \u017eensk v glasbenem poslu pri nas je bil torej slede\u010d: a) detektirati strukturne in individualne te\u017eave, s katerimi se soo\u010dajo \u017eenske v glasbenem poslu ter odpirati prostor za takovrstne javne debate in sre\u010danja, b) iskati re\u0161itve za izbolj\u0161anje polo\u017eaja glasbenih delavk predvsem v smislu ve\u010djega javnega anga\u017eiranja ter kreiranja glasbene scene, politik(e) in posla, c) posvetiti pozornost\u00a0organiziranemu\u00a0ter aktivnemu\u00a0sodelovanju in povezovanju \u017eensk, ki delujejo v glasbi.<\/p>\n

Debato je pripravila in vodila Katarina Juvan\u010di\u010d \u2013 kantavtorica, glasbena kriti\u010darka in raziskovalka.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Peter Baro\u0161, SIGIC<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Utrinke iz sre\u010danja je povzela Nina\u00a0Dragi\u010devi\u0107, glasbenica in pisateljica.<\/p>\n

Da obstaja\u0161, najprej potrebuje\u0161 prostor<\/strong><\/p>\n

Ob pogledu na \u017eenske, ki nastopajo na doma\u010dih in tujih glasbenih odrih, pevke (ali vsaj plesalke) v video spotih, operne dive in zvezdnice indie folk festivalov ali virtualnih platform, se lahko hitro zazdi, da je dru\u017eba uspela premostiti nesmiselno zagato, imenovano neenakost med \u017eenskami in mo\u0161kimi. Ugotovitev je sicer smiselna le, \u010de je kdo – poleg feministk tretjega vala in lezbi\u010dnih aktivistk – ob istem pogledu sploh pomislil, ali v tem kontekstu obstaja problem. Kajti, vpra\u0161anje, kje so \u017eenske v glasbi, bi lahko bilo povsem odve\u010d, saj so vendar povsod.<\/p>\n

A kot ve vsak, ki je kdaj delal v glasbeni produkciji ali videl Warholov Vinyl, se dale\u010d najbolj zanimive re\u010di pripetijo v zaodrjih. O tem imajo glasbenice – tiste, ki jim uspe priti skozi sito, po pravilu oblikovano v slogu patriarhalne neprepustnosti – povsem druge perspektive. V \u017eelji, da bi \u017eenskam omogo\u010dila prostor, v katerem bi lahko diskutirale perspektive in posledice izku\u0161enj ter svoj polo\u017eaj v javnem umetni\u0161kem prostoru in \u017eelje po spremembah, je Katarina Juvan\u010di\u010d<\/em>, \u010dlanica uredni\u0161kega odbora Nove Muske in sodelavka SIGIC-a, v \u010detrtek, 23. aprila 2015, storila prav to, ko je ustvarjalke zbrala na Okrogli debati: tonke, piske in avtorke<\/em>.<\/p>\n

Zdru\u017eevanje \u017eensk neke skupne smeri delovanja ima svojo zgodovino. Ob koncu 19. stoletja so tako, denimo, nastali prvi \u017eenski orkestri, v drugi polovici 20. stoletja pa \u0161e mednarodne organizacije glasbenic (npr. IAWM) in skladateljic (npr. ILWC). A ne pri nas. Zato je bil ta dogodek tako pomemben, in bo morda v prihodnosti \u0161e bolj.<\/p>\n

Pozicija \u017eensk v glasbi, njih depriviligiranost in represiranost, je namre\u010d obse\u017ena tema, predvsem pa v \u010dasu premalo popisana, o njej se premalo govori. V obdobjih civilizacije (na primer v srednjem veku) je v tem kontekstu zabele\u017eenega pri\u010dakovano malo, kajti umetnost je, zgodovinsko gledano, maskulinizirano podro\u010dje izraza, v katerega \u017eenske neko\u010d niso imele vstopa. V malce bli\u017enji zgodovini, denimo v 18. in 19. stoletju, ko pa imamo ve\u010d zapisov o \u017eenskih glasbenicah, razmisleke o kvaliteti njihove produkcije nenehno motijo diskriminatorne kritike, ki \u017eenske vzdr\u017eujejo na margini. V \u0161e bli\u017eji zgodovini, tisti od v\u010deraj ali danes, pa reprezentacija \u017eensk poteka na specifi\u010den, \u010detudi ne ravno nov na\u010din, ki strukturne razlike pogosto zabri\u0161e in navidez izni\u010di.<\/p>\n

Na dogodku se je kljub temu zbralo okoli trideset avtoric, ki se jim njihova pozicija zdi dale\u010d od ro\u017enate, o njej \u017eelijo spregovoriti in jo premakniti iz stagnacije, od katere ostali beneficirajo. Predstavljale so skorajda vsa podro\u010dja delovanja v glasbi; tu so bile kompozitorke, did\u017eejke, kantavtorice, raziskovalke, instrumentalistke, radijske urednice in tehni\u010dne mojstrice ter sodelavke Radia \u0160tudent in Val 202, programske vodje ljubljanskih klubov Gromke in Monokla, u\u010diteljice glasbe, organizatorke festivalov in vodje zalo\u017eb ter igralke. Precej hitro se je ustvarilo dovolj varno ozra\u010dje, da so avtorice lahko izrazile te\u017eave, s katerimi se soo\u010dajo pri svojem delu, predvsem v stiku z odlo\u010devalci in javnostmi. A, ko se premaknemo z ravni osebnih zgodb, ki bi jih vsaka glasbenica lahko na\u0161tela mnogo, je stanje precej jasno: \u010de je prvi val feminizma pred stopetdesetimi leti sku\u0161al \u017eenskam dati glas v javnem prostoru in jim omogo\u010dti vstop vanj, in ga nato drugi val v 60. in 70. letih prej\u0161njega stoletja \u017eelel nadgraditi z urejanjem pravic \u017eensk na podro\u010djih seksualnosti ter pozicije v socialnem in ekonomskem kontekstu, smo na diskusiji na eni strani sli\u0161ali, da glasbenice v Sloveniji predvsem potrebujejo prostore, v katerih se vrednost njihovega dela ne ocenjuje preko diskurzivno uveljavljene stereotipizacije, na drugi pa so bile perspektive \u017eensk (delavk v glasbi), ki probleme uveljavljanja in pogojev delovanja pripisujejo bolj zna\u010dajskim lastnostim in posledi\u010dno re\u0161itev vidijo v introspekciji, ki naj bi se povrnila v obliki samozavesti. A samozavesti ne gre zamenjevati z emancipacijo, za njo pa je klju\u010dno razumevanje – in najprej zavedanje o stanju – dru\u017ebenih struktur ter kje v njih zasedajo mesto \u017eenske.<\/p>\n

Zanimivo perspektivo sta artikulirali udele\u017eenki, sicer delavki na radiu, ki se jima zastopanost \u017eensk v glasbi, dostop do vodilnih pozicij in prete\u017eno maskulinih poklicev ne zdi pere\u010d problem – \u010detudi po podatkih Eurostata za leto 2013, v EU zaslu\u017eijo \u017eenske v povpre\u010dju 16.3 % manj, so bolj pogosto zaposlene za dolo\u010den delovni \u010das, mo\u0161ki pa za nedolo\u010den, \u010detudi vodilne pozicije glasbenih ustanov v Sloveniji zasedajo mo\u0161ki. V SNG so tako \u0161ef dirigent, dirigenta, asistent dirigenta, vodja \u0161tudija in oba koncertna mojstra mo\u0161ki, med dirigenti SNG Maribor je ena \u017eenska in petnajst mo\u0161kih, odgovorni uredniki radiev Ars, Val 202, Radio \u0160tudent so mo\u0161ki, v vodstvu Kino \u0160i\u0161ka, Gala Hale, Kluba K4, Zavoda LokalPatriot, Zavoda Mostovna itn. ni ni\u010d druga\u010de, v upravnem odboru Dru\u0161tva slovenskih skladateljev pa je, po imenih sode\u010d, devet mo\u0161kih in nobene \u017eenske.<\/p>\n

Debata se je, kot to velja za vsako konstruktivno, zaklju\u010dila z razmislekom o naslednjih korakih. Ena od najmlaj\u0161ih udele\u017eenk je z zanosom pojasnila svoje delovanje: skozi blogersko platformo in organizacijo \u017eenskih jam <\/em>seans v mariborski Pekarni sku\u0161a odpreti prostor prav \u017eenskim glasbenicam. Precej zanimivo delo, ki pa ga je publika na dogodku smiselno nadgradila z razmi\u0161ljanjem, da je potrebno tovrstno delovanje zastaviti bolj sistemsko in v okviru \u017ee vzpostavljenjh institucij, ki imajo tako prostore in sredstva kot tudi dostop do relevantnih javnosti. Ob samem zaklju\u010dku razmisleka o ustanovitvi \u017eenske glasbene sekcije se je sicer pojavilo vpra\u0161anje, ali bi ne bilo smotrno za\u010deti z osredoto\u010danjem le na \u017eenske v popularni glasbi in ne tudi na vse ostale – \u010detudi je problem prostorov in uveljavljanja zaradi alternativnosti zvrsti in rabe orodij ter tehnologij za ustvarjanje \u0161e toliko ve\u010dji. To vpra\u0161anje se sicer zdi toliko na mestu, kot \u010de bi se v kak\u0161ni filmski sekciji spra\u0161evali, ali bi bilo smiselno omogo\u010diti pogoje za delo le tistim, ki ustvarjajo sci-fi filme, morda neko\u010d pa tudi tistim, ki producirajo trilerje, a to so teme, s katerimi se bomo na okroglih debatah gotovo \u0161e ukvarjali. Kajti, eden pomembnej\u0161ih sklepov dogodka je bil, da so tovrstna sre\u010danja ne le dobrodo\u0161la, temve\u010d tudi nujna in plodna, zato se, ob vtisih preteklega, organizatorjem zahvaljujem in vsakega naslednjega sestrsko pozdravljam.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Utrinki iz okrogle debate z naslovom “Tonke, piske, avtorke: Vloga in polo\u017eaj \u017eensk v glasbenem poslu”, 23. 4. 2015<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11774,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13,11],"tags":[],"class_list":["post-11773","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clanki","category-zapisi-glasbenikov"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11773","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=11773"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11773\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11777,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11773\/revisions\/11777"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/11774"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=11773"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=11773"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=11773"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}