{"id":11901,"date":"2017-11-07T10:55:11","date_gmt":"2017-11-07T09:55:11","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=11901"},"modified":"2017-11-07T11:06:00","modified_gmt":"2017-11-07T10:06:00","slug":"50-let-aacm-sila-mocnejsa-od-nje-same","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=11901","title":{"rendered":"AACM. Sila, mo\u010dnej\u0161a od nje same."},"content":{"rendered":"

\"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

In memoriam Muhal Richard Abrams, 1930 \u2013 2017<\/strong><\/p>\n

Svet nove muzike je ob\u0161la vest, da nas je zapustil Muhal Richard Abrams. Ustanovitelj vplivnega neodvisnega \u010drnskega glasbeni\u0161kega zdru\u017eenja AACM v ju\u017enem, socialno in prostorsko segregiranem predelu Chicaga v \u0161estdesetih letih. Pianist, skladatelj, duhovni vodja, u\u010ditelj, ustvarjalec nove muzike. Borec. \u0160tudiozni samouk. Velik ljubitelj nove umetnosti, druga\u010dne glasbene ustvarjalnosti, ki podira okorele mentalne bariere. Tudi zato ponovno objavljamo besedilo o AACM, ki smo ga pred leti objavili v reviji Muska, pa pozneje spet prenaredili za objavo v Novi Muski.<\/em><\/p>\n

Z Abramsom je tesno povezana \u010disto osebna \u0161torija avtorja tega zapisa. V pozni zimi ali zgodnji pomladi leta 1982, snega je bilo ponekod \u0161e do pasu, sem se z avto\u0161topom odpravil na koncert Muhalovega kvarteta v avstrijski Saalfelden, kjer je tamkaj\u0161nja ekipa \u2013 organizatorka jazz festivala \u2013 prirejala redne koncerte v legendarni hipijevsko-frikovski komuni, na \u00bbkmetiji\u00ab v priro\u010dno predelani \u0161tali. Ta niz koncertov so imenovali \u00bbJazz im Stahl\u00ab, v prostor za sto, morda dvesto ljudi so z avtobusi prihajali predvsem iz Salzburga in M\u00fcnchna.<\/em><\/p>\n

V Abramsovem kvartetu so bili baritonsaksofonist Wallace McMillan, bobnar Thurman Barker in trobenta\u010d Baikida Carrol; sami AACM-ovci, no, Carrol je bil \u010dlan Black Artists Group iz St. Louisa, ki je nastala po vzoru AACM.<\/em><\/p>\n

Nikoli ne bom pozabil tega koncerta in neke ustvarjene glasbene situacije. Sredi meditativne kolektivne improvizacije, polne naelektrene ti\u0161ine in reducirano osredoto\u010dene igre je Abrams sunkovito pre\u0161el v klavirski ragtime, zarezal je v Joplinovo sinkopo in bend je zaigral so\u010dno, radostno, za\u017eural je v plesni godbi iz zgodovine in jo reaktualiziral. Za nekoga, ki je bil vajen \u00bbtrdih\u00ab modernizmov, je bilo to resni\u010dno, a prav odre\u0161ujo\u010de presene\u010denje. Malo razodetje. Vsi smo malone padli s stolov od muzi\u010dnega \u0161oka. Tudi to je mogo\u010de storiti in godba je \u0161e vedno nova muzika. Pozneje je o tem spregovoril pisec in glasbenik George Lewis: ja, Muhal nas je u\u010dil, da je pomemben vsak vir, stari in novi, pomembna je njihova vzajemna artikulacija. Nobenega ne zavr\u017eemo kar tako.<\/em><\/p>\n

Po tem koncertu, ki me je povsem o\u010daral, sem se v Ljubljani z negotovimi koraki, kar malo prestra\u0161en prvi\u010d v \u017eivljenju odpravil v Ro\u017eno dolino na Radio \u0160tudent, v klet 8. bloka \u0161tudentskega naselja, kjer me je odprtih rok sprejel in takoj pod svoje okrilje vzel moj bodo\u010di mentor Zoran Pistotnik, \u010digar oddaje o improviziranih godbah, predvsem oddajo Ro\u017ee za Alberta, sem redno poslu\u0161al in snemal na kasete. Stvar je bila opravljena v nekaj minutah. \u00bbA na Muhalovem koncertu si bil? Bo\u0161 napisal oceno?\u00ab Napisal sem jo ro\u010dno, se doma mu\u010dil z njo, jo prinesel naslednji dan, takratna tajnica Kika (Mirjana Kri\u017eman) jo je pretipkala. Moja prva javno objavljena ocena koncerta je \u0161la v eter mojega najljub\u0161ega radia. Na R\u0160 je za\u010del pisati \u0161e en Vidmar; kot da \u017ee oni, stra\u0161ni (pozneje kolega na raznih frontah), ni bil dovolj. \u010cez teden dni sem se ponovno odpravil na \u0161top v \u00bb\u0161talo\u00ab. V njej so muzicirali morda najbolj znameniti fantje iz Muhalovega kro\u017eka, te imenitne neodvisne glasbene formacije nove muzike. \u010ce sem iskren, moj najljub\u0161i \u00bbpank\u00ab bend vseh \u010dasov: The Art Ensemble of Chicago. In zgodba se je na R\u0160 za\u010dela ponavljati.<\/em><\/p>\n

Muhala Richarda Abramsa sem pozneje sli\u0161al v \u017eivo le \u0161e dvakrat. V Ljubljani je bil prvi\u010d in zadnji\u010d leta 2000, ko je nastopil na jazz festivalu, kamor ga je ob Anthonyju Braxtonu povabil tedanji selektor festivala Oliver Belopeta. Dan po koncertu smo \u0161li \u0161tirje na \u0161pancir po son\u010dni Ljubljani: Muhal, Braxton, tovari\u0161 Miha Zadnikar in moja malenkost. Zadr\u017eali smo se na veliki razstavi sodobne umetnosti v Moderni galeriji (ime mi je u\u0161lo, spomnim se, da je veljala za velik lokalni likovni dogodek), ki sta si jo oba muzika \u017eelela ogledati. Po ogledu je Muhal Abrams resno dejal: \u00bbOgromno ustvarjanja, a nisem videl re\u010di, ki bi se me zares dotaknila.\u00ab Bil je izjemno topel, prijeten mo\u017e, a tudi iskren in odlo\u010den, ko je \u0161lo za zagovarjanje stali\u0161\u010d ali za pravo polemiko. Hvala, Muhal Richard Abrams.<\/em><\/p>\n

I\u010do Vidmar\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/em><\/p>\n

V Ljubljani, 7. novembra 2017<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

\"aacm<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Mo\u010d glasbenega in socialnega eksperimenta v AACM<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

8. maja 1965 so se na ju\u017eni, \u010drnski strani Chicaga prvi\u010d sestali glasbeniki, ki so razmi\u0161ljali o ustanovitvi lastne organizacije. Niz sestankov, ki jih je sklical pianist Muhal Richard Abrams, je privedel do glasbeni\u0161kega zdru\u017eenja AACM. Leta 2008 je pozavnist, elektrofonik in profesor George Lewis, \u010dlan zdru\u017eenja, izdal knjigo o zgodovini AACM, ki je obenem tudi \u0161ir\u0161a razprava o eksperimentalni glasbi, jazzu, o godbi nasploh. Iz arhiva Muske<\/em> smo vzeli \u010dlanek, ki ga posve\u010damo petdesetletnici tega izjemnega kolektiva, neodvisne glasbene formacije. Na dana\u0161nji dan pred petdesetimi leti …<\/p>\n

\"a<\/a><\/p>\n

Novica o izidu knjige o AACM se je bliskovito raz\u0161irila. Nestrpno so jo pri\u010dakovali. Ameri\u0161ki skladatelj in pozavnist George Lewis, danes direktor oddelka za jazzovske \u0161tudije na newyor\u0161ki univerzi Columbia, je zgodovino glasbenega zdru\u017eenja AACM za\u010del pisati leta 1996. Iz\u0161la je 2008. A Power Stronger Than Itself. The AACM and American Experimental Music <\/em>(The University of Chicago Press) je obse\u017eno, gosto in polifono besedilo. Obsega 676 strani, zanjo je s \u010dlani AACM naredil ve\u010d kot sto intervjujev. Ni obi\u010dajna glasbena zgodovina, ni premo\u010drtna pripoved o nastanku in vijugavih poteh glasbene organizacije \u010drnskih glasbenikov na ju\u017enem predelu Chicaga v \u0161estdesetih letih, njihovem prodoru v Evropo in na svetovne odre.<\/p>\n

Knji\u017enotr\u017ena oznanila (razvpiti blurbs<\/em>) na zadnji strani rada pretiravajo, pojejo slavo avtorju, na\u010dinu upovedovanja in snubijo bralca. Recenzenti knjige o AACM so ugledni pisci o sodobni kulturi in glasbi. Tokrat ne pretiravajo.<\/p>\n

Antropolog glasbe John Szwed in avtor knjige o Sun Raju: \u00bbKnjiga z orisom Chicaga kot mesta izjemne umetni\u0161ke vitalnosti in trde estetike sijajno druga\u010de zarisuje zemljevid jazza in \u0161iri obzorja nove in eksperimentalne muzike.\u00ab<\/em><\/p>\n

Paul Gilroy, britanski sociolog in kulturni kritik: \u00bbGeorge Lewis je prekosil samega sebe. … To ni le \u0161tudija o AACM, je upanja poln slavospev kreativnosti in opozicijski imaginaciji.\u00ab<\/em><\/p>\n

Bernard Gendron, pisec knjige o popularni godbi in avantgardi: \u00bbTo je eno najpomembnej\u0161ih del s podro\u010dja kulturnih \u0161tudijev glasbe v zadnjem desetletju. … preobrazilo bo na\u010dine na\u0161ega razumevanja glasbene kulture.\u00ab<\/em><\/p>\n

In \u0161e mnenje literarne in gledali\u0161ke kriti\u010darke Margo Jefferson: \u00bbAkademiki, kritiki in glasbeniki bodo morali ponovno premisliti pojme kot so jazz, klasi\u010dna glasba, \u010dustveno (soulful), avantgarda, \u010drnsko in belsko…\u00ab<\/em><\/p>\n

Kaj sploh je AACM? Pi\u0161emo v sedanjiku, saj zdru\u017eenje ve\u010d generacij glasbenikov in glasbenic \u0161e obstaja, z eno vejo v domicilnem Chicagu in z drugo v New Yorku, kamor se je v sedemdesetih letih predvsem zaradi ekonomskih razlogov preselila mednarodno uveljavljena glavnina chica\u0161kih glasbenikov. Med obema podru\u017enicama je pozneje prihajalo tudi do trenj, razhajanj osebne, organizacijske in splo\u0161ne narave.<\/p>\n

AACM je kratica za Association for the Advancement of Creative Musicians<\/em> (Zdru\u017eenje za napredovanje kreativnih glasbenikov). Zdru\u017eenje je bilo ustanovljeno po nizu sestankov maja 1965 v Chicagu. Pobudniki, ustanovni \u010dlani so bili pianist Muhal Richard Abrams, trobentar Philip Cohran, pianist Jodie Christian in bobnar Steve McCall. 5. avgusta 1965 je bila AACM registrirana kot neprofitna organizacija, opro\u0161\u010dena pla\u010devanja davkov.<\/p>\n

V ustanovni listini zdru\u017eenja, kakor je bila prijavljena na pristojnem uradu zvezne ameri\u0161ke dr\u017eave Illinois, je navedenih devet to\u010dk, v katerih so strnjeni nameni in smotri organizacije glasbenikov.<\/p>\n

    \n
  1. Kultiviranje mladih glasbenikov in ustvarjanje glasbe na najvi\u0161ji umetni\u0161ki ravni za \u0161ir\u0161e ob\u010dinstvo s pomo\u010djo predstavitvenih programov, namenjenih poveli\u010devanju pomembnosti kreativne glasbe.<\/li>\n
  2. Ustvarjanje ugodnega vzdu\u0161ja za umetni\u0161ka prizadevanja tistih z umetni\u0161ko \u017eilico na redni glasbeni delavnici, ki zdru\u017euje nadarjene glasbenike.<\/li>\n
  3. Vodenje brezpla\u010dnega izobra\u017eevalnega programa za mlade nadobudne glasbenike.<\/li>\n
  4. Finan\u010dno prispevanje k programom Centra Abraham Lincoln v Chicagu in drugim dobrodelnim organizacijam.<\/li>\n
  5. Omogo\u010danje vira zaposlitve za cenjene kreativne glasbenike.<\/li>\n
  6. Postavljanje zgleda visokih moralnih standardov za glasbenike in skrb za izbolj\u0161anje javne podobe kreativnih glasbenikov.<\/li>\n
  7. Pove\u010dati vzajemno spo\u0161tovanje med ustvarjalci in glasbenimi posredniki (agenti, mened\u017eerji, promotorji in izdelovalci glasbil, itd.).<\/li>\n
  8. Ohranjanje tradicije omikanih glasbenikov, ki izro\u010dilo prena\u0161ajo naprej.<\/li>\n
  9. Spodbujanje duhovne rasti med ustvarjalci na recitalih, koncertih itn. s soudele\u017ebo v programih.<\/li>\n<\/ol>\n

    \"muhal\"<\/a><\/p>\n

    (na sliki: Muhal Richard Abrams)<\/em><\/p>\n

    Chicago sredi \u0161estdesetih let je bil nemiren socialni in kulturni prostor. Vsi glasbeniki prve generacije AACM so bili potomci prvega vala \u010drnskih priseljencev iz ameri\u0161kega juga v mesto. Lewis v knjigi poudarja raznorodno, a tudi skupno izku\u0161njo priseljencev v \u00bbmestu-topilnici\u00ab, med katerimi je prevladovalo ob\u010dutenje izgube zemlje, \u00bbdoma\u00ab, ob\u010dutka neodvisnosti, ki je povezan z njeno posestjo. Tako posami\u010dne \u017eivljenjske zgodbe \u010dlanov AACM kot socialna zgodovina glasbene scene izpri\u010dujejo veliko razliko med Chicagom in New Yorkom. Eksperimentalne, novojazzovske, avantgardne glasbene scene New Yorka so bile v nekem obsegu socialno in rasno integrirane. To ni veljalo za Chicago. Chicago je bil rasno in razredno globoko razdeljeno mesto. Njegov jug in zahod sta bila \u010drnska. Kljub temu, da je ve\u010dina \u010dlanov AACM prve glasbene korake naredila v srednje\u0161olskih glasbenih orkestrih pod budnim o\u010desom njihovih vodij, so resni\u010dni glasbeni za\u010detki na poti pri ustvarjanju nove glasbe in u\u010denja po\u010divali na mo\u010dni \u010drnski tradiciji samoizobra\u017eevanja, ki je v u\u010denju jazza prevladovala do \u0161estdesetih in sedemdesetih let, ko so za\u010deli ustanavljati srednje in vi\u0161je jazzovske \u0161ole. Glasbeno samoizobra\u017eevanje in u\u010denje je bilo individualizirano, ampak hkrati tudi del \u0161ir\u0161e kolektivne zavesti. Ustanovitev AACM, ki je izrasla iz kolektivnega pedago\u0161kega modela Experimental Banda pianista Muhala Richarda Abramsa, ni bila alternativa glasbenemu sindikatu. Bila je kolektivna, skupnostna strategija, kakr\u0161ne so v ameri\u0161ki dru\u017ebi v 20. stoletju oblikovali \u0161tevilni \u010drnski ustvarjalci, gledali\u0161\u010dniki in \u0161e posebno glasbeniki, med drugimi Max Roach in Charles Mingus in Jazz Composers Guild v New Yorku.<\/p>\n

    Eden klju\u010dnih ekonomskih motivov za ustanovitev AACM je bil zaton jazzovske klubske scene v \u0161estdesetih na ju\u017eni strani Chicaga v \u010dasu hude krize. Prvi koncerti, ki jih je v razli\u010dnih prostorih organiziral AACM, niso bili le alternativa jazz klubom, marve\u010d povsem nov na\u010din predstavljanja nove muzike, ki je nekaj preostalih klubov ni dobro sprejelo.<\/p>\n

    George Lewis je v svoji pisarni majhnega oddelka za jazzovske \u0161tudije na Columbii skrbno raz\u010dlenjeval: \u00bbInstitucija klubskega jam sessiona, ki je bil kretivno vodilo bebopa in jazza nasploh, je v \u0161estdesetih postala predvidljiva, standardizirana oblika. Kreativnost skupinske igre in improvizacije na ‘jamu’ se je v bistvu preselila v rock Grateful Dead ali pa v muziciranje evropskih glasbenikov, ki so gojili kolektivno svobodno improvizacijo.\u00ab<\/p>\n

    Tudi v tej lu\u010di je razumljivo Abramsovo zavra\u010danje rasno markirane oznake jazz. Trobenta\u010d Leo Smith je bil bolj neposreden: glavno hotenje teorije in kritike je bilo iz jazza in kreativne glasbe narediti sinonima in s tem ponovno zgraditi lo\u010dnice, ki so jih glasbeniki posku\u0161ali zbrisati. To je eden mo\u010dnih poudarkov v Lewisovi knjigi. Tip diskurza, ki prevladuje v \u00bbsvetu jazza\u00ab, obravnava glasbo in kulturo kot povsem avtonomni polji, \u010demur nasprotuje masivna zgodovinska evidenca. V zgodnjih razpravah \u010dlanov o vlogi AACM, ki jih je Abrams zabele\u017eil na magnetofonski trak, prevladuje ob\u010dutek nastajanja ne\u010desa novega, nazna\u010devanje stanja prehoda in odprtosti. V tem je klju\u010dna razlika, \u00bbjazzovsko pravilo ene kaplje \u010drne krvi\u00ab je v kriti\u0161kem govoru o jazzu veljalo le za \u010drnske glasbenike. Glasbeniki drugih etni\u010dnih porekel so v zgodovini konceptualno in umetni\u0161ko lahko poljubno pre\u010dkali lo\u010dnice, ne da bi jih pri tem obto\u017eevali zavra\u010danja njihove kulture in zgodovine. Zgled tak\u0161ne ustvarjalne zdru\u017ebe je bil med drugim tudi newyor\u0161ki kro\u017eek \u00bbradikalne judovske kulture\u00ab, zbran okrog Johna Zorna. \u010crnski glasbeniki tega niso \u00bbsmeli\u00ab, \u00bbjazzman\u00ab je moral ostati temnopolt; igral je jazz, ker je bil \u010drn. Tak\u0161no naziranje se je kot bumerang vrnilo na sceno od konca osemdesetih letih, v \u010dasu poudarjenega \u00bbneoklasicizma in neotradicionalizma\u00ab, ki ga je v ZDA poosebljal novodobni jazzovski kustos Wynton Marsalis. Kontroverzno politi\u010dno geslo AACM, predmet \u0161tevilnih razprav in celo gro\u017eenj nekaterih \u010dlanov z odhodom, so vrsto let, tri desetletja poosebljali glasbeniki v legendarnem The Art Ensemble of Chicago: slogan \u00bbgreat black music\u00ab je bil sicer odraz \u010drnskega kulturnega nacionalizma \u0161estdesetih let, te\u017eko razumljiv brez zgodovinskega konteksta. Toda po drugi strani, mar godba, ki jo igrajo \u010drnski glasbeniki ne more biti velika, izvrstna zunaj zakoli\u010denega polja jazza?<\/p>\n

    George Lewis se je Abramsu, njegovemu eksperimentalnemu bendu in AACM pridru\u017eil leta 1971 kot devetnajstletni glasbenik. Je \u010dlan druge generacije zdru\u017eenja. Na vpra\u0161anje, kaj je bil glavni dose\u017eek AACM, je ob\u0161irno odgovarjal:<\/p>\n

    \u00bbOdprl je prostor za razumevanje \u010drne glasbe. Na podoben na\u010din kot je pojav Baracka Obame odprl prostor za razli\u010dne projekcije afroameri\u0161ke kulture in na splo\u0161no ameri\u0161ke kulture. Izzval je vnaprej izdelane koncepcije.<\/p>\n

    Iz moje izku\u0161nje, ko sem v osemdesetih letih \u0161tudiral elektronsko kompozicijo na Boulezovem in\u0161titutu IRCAM v Parizu, je bilo jasno, da je Afroameri\u010dan imel na voljo zelo omejen nabor polo\u017eajev. Lahko si bil pisatelj, kot na primer James Baldwin, ali slikar, lahko si bil zabavlja\u010d na na\u010din Josephine Baker. Lahko si bil jazz glasbenik. V Parizu je \u017eivelo nekaj ameri\u0161kih glasbenikov priseljencev. Nisi mogel postati skladatelj. \u010crnskega skladatelja ni bilo v njihovem besednjaku. Svoje ideje je moral \u010drnski glasbenik realizirati v jazz klubu. Spomnim se, da me je nekdo poklical v Pariz, ker je hotel napisati \u010dlanek o \u010drnskih skladateljih v Parizu. Odgovoril sem mu, da tega ne more narediti. \u00bbZakaj pa ne?\u00ab, je vrtal. Odvrnil sem mu: \u00bbZato, ker jih ni. Sem edini in se ne hecam.\u00ab Ugovarjal mi je in spra\u0161eval o veliki tradiciji jazzovskih glasbenikov v Parizu. Pojasnil sem mu, da to ni tradicija, o kateri je sprva spra\u0161eval, namre\u010d o klasi\u010dni glasbi, ki jo komponirajo \u010drnski skladatelji. Teh \u010drnskih skladateljev pa v Parizu ni ali pa so v mestu \u017eiveli le kratek \u010das.<\/p>\n

    Drugo pomembno dejstvo je, da je AACM plod \u0161ir\u0161ega gibanja \u010drnskega delavskega razreda. Izrasla je iz njega. Bili so glasbeniki avtodidakti, samouki, ki so razvijali podro\u010dje glasbenega samoizobra\u017eevanja. To sicer ni ni\u010d novega, temu lahko sledimo \u017ee v New Orleansu. Ampak bolj zanimiva vzporednica je na\u010din, kako je dunajski skladatelj Arnold Sch\u00f6nberg leta 1918 ustanovil svoje zdru\u017eenje za zasebno predstavljanje glasbe, kar je bil njegov poskus ustvarjanja atmosfere za promocijo novih na\u010dinov premi\u0161ljevanja in komponiranja glasbe, ki so bili onstran dopu\u0161\u010denih norm na tedanjem Dunaju.<\/p>\n

    Smoter AACM je bil, da je na podoben na\u010din posku\u0161ala premagati ovire, zamejujo\u010de, ozko usmerjene, politi\u010dno uokvirjene kulturne referen\u010dne to\u010dke, ki so gospodovale \u010drnskemu \u017eivljenju v Chicagu in Ameriki. Za AACM je bilo vseeno, od kod so te reference prihajale, komu so pripadale. Na tej to\u010dki se preneha\u0161 spopadati z rasizmom, predvsem z belim rasizmom, ampak se spopada\u0161 z ve\u010djimi pritiski konformizma, ki izhaja iz tvojih ljudi. To je bil kulturni dose\u017eek AACM. Glasba je zadobila \u0161ir\u0161i pomen, samemu zvoku smo podeljevali \u0161ir\u0161i pomen.<\/p>\n

    Primer, ki ga dajem v knjigi, je na\u010din sprejemanja glasbe Ornetta Colemana. Vemo, da je Coleman zaslovel leta 1959. Do nas so pri\u0161le njegove izjave o popolni spontanosti glasbe, da ob prihodu na oder ne igrajo vnaprej pripravljenih skladb, oblik. To je bilo do neke mere to\u010dno. Vse pa vendarle ni bilo spontano. Toda trditev so splo\u0161no sprejeli malodane vsi. S tem se je pred kratkim spoprijel etnomuzikolog Eric Charry, ki je analiziral zgodnjo Colemanovo glasbo in dokazal, da je do albuma Free Jazz (1960) v bistvu formulai\u010dna in sledi znanim bopovskim in bluesovskim shemam. Ko je Charry analizo predstavil na simpoziju, so glasbeniki med ob\u010dinstvom, ki so poznali Ornetta in so z njim igrali, glasno ugovarjali: \u00bbTo ni res. To se ni zgodilo.\u00ab Eric je z analizo poru\u0161il vladajo\u010di mit, kar v javnosti, ne v zasebnih pogovorih, u\u010dinkuje malo manj dobrikavo. Toda to ni vse v zvezi s to zgodbo. Pomembno je, da so se glasbeniki ob nastopu Ornetta Colemana za\u010deli spra\u0161evati o mo\u017enosti spontanega igranja, podobno kot skladatelji, ki so sledili skladatelju Mortonu Feldmanu in njegovim razmi\u0161ljanjem o \u00bbspontanosti improvizacije\u00ab. Ko se med glasbeniki pojavi vpra\u0161anje – Ali je to mogo\u010de storiti? \u2013 in se razpre glasbeni\u0161ka radovednost, \u017eelja, da bi glasbo snovali na podoben na\u010din, pride do nove glasbe, ki izhaja iz konceptualnega premisleka in podlage. In menim, da je se je to za\u010delo dogajati z AACM. Glasbeniki so za\u010deli preiskovati nove mo\u017enosti zunaj ustaljenih modelov. Na mlaj\u0161e glasbenike, ki so prihajali v AACM, ni vplival ta stari model posnemanja vzorov, slogov, na\u010dinov zvenenja. AACM jim je utirjal pota k dojemanju lastnih ustvarjalnih sposobnosti.\u00ab<\/p>\n

    \"aec\"<\/a><\/p>\n

    Na tem mestu velja posebej poudariti podnaslov Lewisove knjige. O\u010ditno je pazljivo izbran. AACM in ameri\u0161ka eksperimentalna glasba. Napotuje na premislek, da je ameri\u0161ka eksperimentalna glasba precej \u0161ir\u0161e polje od institucionaliziranega podro\u010dja eksperimentalizma v glasbi 20. stoletja, ki ga obi\u010dajno zamejuje oziroma je pridr\u017ean za visoka akademsko glasbeno kulturo, ki je za name\u010dek \u0161e belska. Lewis pojasnjuje:<\/p>\n

    \u00bbTo je bil moj zavestni poseg. Dokazujem, da je ameri\u0161ki eksperimentalizem ve\u010dkulturni pojav, ki je postajal ve\u010dnacionalen, saj so skozi vzpostavljanja skupnih prostorov razli\u010dne diapore ustvarjale ameri\u0161ko eksperimentalno glasbo. O njej je na ameri\u0161kih tleh razmi\u0161ljal predvsem John Cage, ve\u010dinoma pa evropski pisci. V tem smislu so ameri\u0161ki eksperimentalizem dolgo \u010dasa ozko opredeljevali kot diaspori\u010dni panevropski pojav, ki je bil v nekak\u0161nem dialogu s svojimi evropskimi bratranci. \u010ce pa ga bolj kriti\u010dno in \u0161ir\u0161e pogleda\u0161, potem zares vklju\u010duje tudi avtodidakti\u010dne glasbene eksperimente, ki so klju\u010dni za to obdobje v ameri\u0161ki glasbi. S tem ni ve\u010d povezan le z eno skonstruirano etni\u010dno skupino, z enim razrednim polo\u017eajem.\u00ab<\/p>\n

    Te\u017eko bi poiskali bolj\u0161i zgled za Lewisove trditve, kot je pestra zdru\u017eba zbrana v Creative Music Orchestra enega vidnej\u0161ih \u010dlanov AACM Anthonyja Braxtona v sedemdesetih letih. V newyor\u0161kem orkestru, ki je izvajal Braxtonove kompozicije so zdru\u017eevali mo\u010di jazzovski glasbeniki, AACM-ovci, klasi\u010dno izobra\u017eeni glasbeniki in se vsak po svoje spopadali s te\u017eavami, eni s teko\u010dim branjem notnega zapisa, partiture, drugi s kolektivnim improviziranjem, tretji z dojemanjem \u00bbjazzovskega swinga\u00ab. Braxton je pravoverni nadaljevalec stare chica\u0161ke ideje Muhala Abramsa, da je vsak med glasbeniki skladatelj, da v AACM igrajo le avtorsko kreativno glasbo, da vsi v bendu, na vajah izvajajo glasbo drugih. In klju\u010dno, kar je bila sijajna \u00bbtransgresivna\u00ab mi\u0161ljenjska glasbena poteza AACM, ki so najbolj sijajno in spektakularno predstavljali The Art Ensemble of Chicago, da so pri tem dopu\u0161\u010deni vsi glasbeni viri (\u00bbfrom ancient to the future\u00ab, je bil drugi slogan skupine).<\/p>\n

    A Power Stronger Than Itself. The AACM and American Experimental Music<\/em> res ni obi\u010dajna glasbena zgodovina. Je ve\u010dplasten zbir osebnih ustnih zgodovin, a tudi poglobljenih meditacij o na\u0161em razumevanju glasbe, \u0161ir\u0161em dru\u017ebenem in politi\u010dnem okolju. Pravzaprav \u0161ele odpira ponoven tehten razmislek o vlogi AACM, o stiku tovrstne odprto-zaprte glasbene estetike z drugimi eksperimentalnimi, kreativnimi glasbenimi tradicijami (evropsko, \u0161ir\u0161o ameri\u0161ko, afri\u0161ko diaspori\u010dno). Lewis o delu sklene:<\/p>\n

    \u00bbJe tudi sme\u0161na, nenavadna plat tega, da sem prvi\u010d v \u017eivljenju avtor knjige. To ni \u00bbunderground\u00ab knjiga. Zame in \u0161e posebno za druge, predvsem za Muhala Richarda Abramsa, je bilo pomembno, da ni samozalo\u017eni\u0161ki projekt. Najprej zato, ker sem starej\u0161i profesor v akademskem sistemu. V njem sem si precej te\u017eko pridobil dolo\u010deno kredibilnost. A to kredibilnost sem hotel uporabiti za knjigo o AACM pri ugledni zalo\u017ebi. S tem sem koncepte in ideje glasbenega zdru\u017eenja pripeljal v druga\u010den svet, kamor morda sploh ne bi nikoli za\u0161li. To je bil eden izmed namenov, prenos idej iz skupnosti improvizatorjev v svet, ki ne spo\u0161tuje dovolj razli\u010dnih vrst nove muzike, kar toliko bolj velja za akademsko okolje. Ta vrsta glasba je zagotovo manj predstavljana v akademski literaturi kot druge. Menil sem, da moram to razmerje nekoliko spremeniti.<\/p>\n

    Med mojim muziciranjem po svetu sem spoznal \u0161tevilne glasbene skupnosti po svetu. Zaradi njih je knjiga dalj\u0161a, kot bi morala biti. \u010ce ne bi vklju\u010dil teh izku\u0161enj in razli\u010dnih pogledov v knjigi, bi bil verjetno kriterij pisanja druga\u010den: potem bi bila izbira, kdo od likov iz kroga AACM bo v njej poleg mene. (v smehu) Take knjige pa ne more\u0161 pisati zaradi osebnega interesa. Ob pisanju sem dobil ob\u010dutek, da sem v dialogu z razli\u010dnimi obravnavami jazza, saj je AACM nenehno uhajal iz jazza in se vanj ponovno vra\u010dal. Knjiga je druga\u010dna od tradicionalne pripovedi o jazzu. Je vrsta kreolizirane pripovedi, tako kot se je v AACM odvijala nekak\u0161na kreolizacija kompozicije. Od tod tudi mno\u0161tvo referenc, saj ne more\u0161 zajemati le iz enega vira. Tiste, ki ho\u010dejo spoznati AACM, sem moral seznaniti tudi z drugimi eksperimentalnimi glasbenimi tradicijami. Zato precej globoko vrtam v zgodovino, kar terja pokrivanje in poznavanje razli\u010dnih zgodovinskih in kulturnih kompetenc. Med raziskovanjem posami\u010dnega podro\u010dja ustvarjanja AACM prevladuje en pogled, pri drugem povsem druga\u010den. Obadva se nikoli ne skleneta, ne prekrivata. O tem je kompetentno pisala nova generacija mlaj\u0161ih preu\u010devalcev novih glasb, ne samo jazza. Knjiga je v marsi\u010dem napisanja tudi zanje. Zares pa me je razveselil odziv glasbeni\u0161kih skupnosti, najve\u010d seveda kroga blizu AACM, a tudi drugih.\u00ab<\/p>\n

    Lewisovo knjigo so stalno omenjali in komentirali v krogih newyor\u0161kih glasbenikov, skladateljev, novinarjev, sociologov in muzikologov. Pri\u010dujo\u010de besedilo je le skromno opozorilo nanjo. Obudila je spomin, kako sem se prvi\u010d v \u017eivljenju pozimi leta 1982 z avto\u0161topom dvakrat zapored odpravil v avstrijski Saalfelden v tamkaj\u0161nji jazzovski klub, v \u00bb\u0161talo\u00ab, da bi videl koncerta kvarteta Muhala Richarda Abramsa in The Art Ensemble of Chicago. Bila je \u00bbmo\u010d, mo\u010dnej\u0161a od nje same\u00ab, tista, ki takole mimogrede, tudi ob 40. obletnici Radia \u0160tudent in jubilejih ljubljanskega jazz festivala in Druge godbe glasno pretanjeno opomni, koliko nam je dala godba Braxtona, Abramsa, Lesterja Bowieja, Roscoeja Mitchella, Freda Andersona, tria Air (Henry Threadgill, Steve McCall, Fred Hopkins), Leroyja Jenkinsa, Lea Smitha, Steva Colsona, Nicole Mitchell, Jeffa Parkerja, Douglasa Ewarta, Georga Lewisa, Ethnic Heritage Ensembla in \u0161tevilnih drugih, ki so bili posami\u010dni zvoki v kreativnem mno\u0161tvu, imenovanem AACM. \u0160e kar traja.<\/p>\n

     <\/p>\n

    (Izvirni \u010dlanek je iz arhiva revije Muska, \u0161t. 5-6, 2009)<\/em><\/p>\n

     <\/p>\n

    Muhal Richard Abrams: Young at Hear<\/em>t (1969)<\/p>\n