…<\/p>\n V nadaljevanju predstavljamo nekaj odlomkov iz najnovej\u0161e knjige, za katero smo prepri\u010dani, da bo na\u0161la pot do ljubiteljev in poznavalcev filmske glasbe in sploh vsega, kar pomeni, da filmom tudi prisluhnemo.<\/em><\/p>\n …<\/p>\n Govoriti o dojemanju zvoka v \u010dlovekovi zavesti je pravzaprav nujno. Ker gre za heterogeno dojemanje, moramo razumeti temelj zvoka kot to\u010dko, ki se\u017ee onkraj zavesti, onkraj vsakdana. Tak\u0161no premi\u0161ljevanje pa je vezano na \u010das in prostor, na heterogenost te konstante, ki pa je le navidezna. \u010cas ni ve\u010d absoluten, ni ve\u010d popolna resnica in tako tudi zvok ni ve\u010d edini element, ki pozna kiberprostor. Glasbenik kot oblikovalec in posredovalec zvoka\/glasbe, mora danes stopiti dalje, kakor mu narekuje vsakdan. Mora se odlo\u010diti, da potro\u0161ni\u0161tvo ni samo ena in edina mo\u017enost.\u00a0Pri\u010dnimo torej z idejo, da je \u010dlovekova zavest heterogena.<\/p>\n Ta njena heterogenost se nana\u0161a na katerikoli vidik na\u0161ega zavestnega mi\u0161ljenja, delovanja in celotne miselne percepcije. Lahko bi celo rekli, da nas prav ta heterogenost dela tak\u0161ne, kakr\u0161ne pa\u010d smo. A ne sama heterogenost, ne sama na sebi, temve\u010d mehanizem te heterogenosti, te mnogo-mo\u017enosti znotraj misle\u010dih idej. Vsak minimalni misle\u010di mehanizem, \u010de ho\u010de delovati, mora namre\u010d vsebovati vsaj dva razli\u010dno zgrajena sistema, ki si izmenjujeta informacije, ki jih ustvarjata. Ozadja te trditve lahko zapazimo v raziskavah \u010dlovekovih mo\u017eganov, prav te raziskave pa nam razkrivajo globoke analogije mi\u0161ljenja, kot morda najbolj zapletenega procesa nasploh \u2013 tako iz vidika mehanizma kulture kot individualnega principa, na drugi strani pa iz vidika mehanizma kolektivnega intelekta. Zakaj je to pomembno postaviti na za\u010detek tokratnega premi\u0161ljevanja o poslu\u0161anju filmov? Ker je zvok del dojemanja sveta, ker ga dojemamo heterogeno, torej ve\u010dplastno in ker je s svojim delovanjem postavljen \u0161e v eno dimenzijo \u2013 to je \u010das. O tem in okoli tega bi bilo potrebno spregovoriti z vidika s \u0161tirimi oskarji nagrajenega filma Izvor <\/em>(Inception<\/em>, Christopher Nolan, 2010, glasba Hans Zimmer). Toda najbolje je, da gremo lepo po vrsti.<\/p>\n S problemom merjenja \u010dasa se v vsakdanjem \u017eivljenju skorajda ne sre\u010dujemo ve\u010d. Do povsem to\u010dnega \u010dasa danes, v dobi telefonov, radia, televizije, interneta in satelitov GPS, ni ve\u010d prav te\u017eko priti. Celo zapestne ure so danes praviloma narejene tako, da se prej pokvarijo, kot pa izgubijo to\u010dnost. \u010ceprav za uporabo to\u010dnega \u010dasa ne potrebujemo nobenega posebnega znanja, pa postaja tehnika dolo\u010danja to\u010dnega \u010dasa vedno bolj zapletena in razumljiva le strokovnjakom. V \u0161ir\u0161o javnost pridejo ob\u010dasno le “eksoti\u010dne” informacije, kakor je recimo tale, da so morali \u010dasovni skali dodati sekundo zaradi po\u010dasnej\u0161ega vrtenja Zemlje. Prav kmalu se bodo \u010dasopisi verjetno spet razpisali o merjenju \u010dasa, saj se v strokovni javnosti pojavljajo predlogi, da bi znova prilagodili definicijo sekunde<\/em>. Z razvojem tehnologije in z uporabo vse natan\u010dnej\u0161ih merskih in\u0161trumentov so skozi dvajseto stoletje definicijo sekunde, ki je danes definirana s pojavi iz sveta atomov, \u017ee ve\u010dkrat spremenili, zato smo tak\u0161nih “izbolj\u0161av” definicij \u017ee kar nekako navajeni. Vseeno pa se nam zastavlja nekaj na prvi pogled morda naivnih vpra\u0161anj: kako lahko trdimo, da je nova definicija<\/em> sekunde bolj\u0161a od stare, \u010de pa je bila \u017ee stara mera \u010dasa to\u010dna ad definitionem<\/em>, torej po definiciji<\/em>? Ali obstaja neka zunanja referenca, glede na katero lahko re\u010demo, da je ena definicija sekunde slab\u0161a kot druga? Kaj je torej “prava” mera \u010dasa? Katera ura je najbolj to\u010dna?<\/p>\n Skoraj vsak u\u010dbenik fizike se v prvem poglavju dotakne tudi problema merjenja \u010dasa. Avtorji praviloma povzamejo definicijo sekunde in opi\u0161ejo zgradbo in delovanje najbolj natan\u010dnih ur. Bolj “poglobljene” knjige obi\u010dajno navedejo \u0161e, da je definicija sekunde nekaj povsem arbitrarnega, kar dolo\u010di kot konvencijo vsakih nekaj desetletij konferenca “modrih mo\u017e” po kriteriju prakti\u010dnosti. Tudi v okviru razprav v filozofiji narave vpra\u0161anje merjenja \u010dasa ni bilo nikoli prav v ospredju. Sam problem ponavadi ni bil niti jasno definiran, ve\u010dinoma pa so ga kar preprosto pometli pod preprogo, oziroma mu niso posve\u010dali pretirane pozornosti.<\/p>\n V sestavku z naslovom Merjenje \u010dasa<\/em>[1]<\/sup><\/sup><\/a> je francoski matematik Henri Poincar\u00e9 \u017ee leta 1905 po\u0161teno razmi\u0161ljal o obstoju reference, glede na katero definiramo enoto za merjenje \u010dasa. Pri\u0161el je do ugotovitve, da sloni vsa moderna fizika na predpostavki, da “je trajanje dveh enakih pojavov enako dolgo; ali druga\u010de, da enaki vzroki vzamejo enako \u010dasa, da ustvarijo enake posledice.”<\/a>[2]<\/sup><\/sup><\/a> Poincar\u00e9 je bil prepri\u010dan, da je pravzaprav vseeno, kateri pojav izberemo za merjenje \u010dasa. Zanj so bili vsi pojavi enakovredni, saj ni uspel najti ne apriornega<\/em> ne empiri\u010dnega kriterija<\/em>, po katerem bi lahko dolo\u010dil mero \u010dasa. Za moderno galilejsko znanost pa je klju\u010dno prav ontolo\u0161ko poenotenje narave oz. ukinitev delitve na popolno nebo<\/em> in pribli\u017eni sublunarni svet<\/em>. Prav to poenotenje pa nebe\u0161kim gibanjem odvzame avro popolnosti, zaradi katere so bila posebej odlikovana in so lahko merila \u010das. Menimo, da je prav prehod od mere \u010dasa, ki je vezana na neko posebej \u00bbpopolno\u00ab naravno gibanje (obi\u010dajno je to vrtenje neba), k \u010dasu, ki je dolo\u010den relacijsko prek univerzalnih matemati\u010dnih zakonov galilejske narave (\u010das najbolj natan\u010dno odra\u017ea parameter t<\/em> iz ena\u010db matemati\u010dne fizike), verjetno eden od pomembnej\u0161ih elementov galilejske revolucije oz. konstitucije moderne znanosti.<\/p>\n V za\u010detku XX. stoletja so zaznali fluktuacije v hitrosti vrtenja Zemlje<\/a>[3]<\/sup><\/sup><\/a>, zato so se lotili postavljanja najrazli\u010dnej\u0161ih teoretskih modelov Zemljine dinamike, ki bi jim omogo\u010dili, da bi nepravilnosti v izmerjenem vrtenju Zemlje ra\u010dunsko odstranili. To jim je do neke mere uspevalo, dokler niso pri\u0161li do meje, ko zunanjih vplivov tudi z vse bolj\u0161imi modeli niso ve\u010d uspeli odstraniti. Na Zemljino vrtenje vplivajo tudi pretakanja in premiki v jedru, \u010desar pa z ena\u010dbami niso znali zaobjeti.\u00a0Leta 1960 so zato sekundo definirali druga\u010de. Navezali so jo na dol\u017eino leta oz. enega obhoda Zemlje okoli Sonca, ki nima toliko zunanjih motenj kot vrtenje Zemlje, vendar se ta definicija ni prijela, saj je bil interval enega leta predolg in neprakti\u010den. Zato so \u017ee \u010dez sedem let uvedli atomsko definicijo sekunde. Na 13. Conf\u00e9rence G\u00e9n\u00e9rale des Poides et Mesures<\/em> (CGPM)[4]<\/sup><\/sup><\/a> so sklenili, da je “sekunda trajanje 9,192,631,770 nihajnih \u010dasov elektromagnetnega sevanja, ki ga odda atom cezijevega izotopa 133 Cs<\/em> pri prehodu med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja”.<\/a>[5]<\/sup><\/sup><\/a> Z analizo zgodovinskih primerov lahko ugotovimo, da je definicija sekunde res le konvencija, saj lahko za merjenja \u010dasa uporabimo pravzaprav vsak naravni pojav, katerega matemati\u010dni zakon razvoja v \u010dasu poznamo. Pa nazaj h glasbi in zvoku, da se ne oddaljimo predale\u010d od na\u0161e osnovne teme.\u00a0Glasba \u2013 in s tem zvok, sta zagotovo umetnosti \u010dasa, kakor smo \u017ee mnogokrat poudarili. Sodobna teorija ideologije in umetnosti se je osredoto\u010dila na nenavadni pojav, ki ga lahko imenujemo \u010dasovna interpasivnost<\/em>[6]<\/sup><\/sup><\/a>. Gre za nasprotje \u010dasovne interaktivnosti v pomenu, da smo aktivni prek drugega subjekta, ki za nas v nekem trenutku (dolo\u010denem \u010dasu) opravi neko delo. To je podobno heglovski Ideji, ki manipulira s \u010dlove\u0161kimi strastmi, da bi dosegla svoje cilje[7]<\/sup><\/sup><\/a>. Tak\u0161en je recimo posneti zvok \u2013 smeh na televiziji, v televizijskih telenovelah, v soap<\/em>-nadaljevankah. Kakor da se televizija smeji namesto nas. Ve\u010dina teh soap<\/em>-nadaljevank tako preko zvoka manipulira z umom publike in prikriva slabe \u0161ale na ra\u010dun neumnosti mno\u017eice. Posneta glasba zaigra mnogokrat to\u010dno tam, kjer bi morala biti popolna ti\u0161ina, kjer ni ni\u010desar, ali bolje: kjer je Ni\u010d<\/em>. V vseh teh primerih torej nastane nekak\u0161na aktivnost, da bi z njo zagotovili neaktivnost Drugega, ki pa zastopa na\u0161e pravo, resni\u010dno mesto. In pozicijo. To izhodi\u0161\u010de pa \u017ee ponuja delni odgovor na pojem interpasivnosti znotraj same filmske glasbe in filmskega zvoka, saj ka\u017ee na nenavadne situacije, v katerih smo aktivni na nek poseben na\u010din, v katerih na Drugega prenesemo \u010dasovno pasivnost svoje lastne biti. S tem pa odkrivamo klju\u010d do umetni\u0161kih potencialov, ki nam jih vsiljujejo novi digitalni mediji in odmaknjena, odstranjena in prikrita posneta filmska glasba ter zvoki \u2013 prek radia, televizije in ostalih predvajalnikov. Nastane odmik v kiberprostor, kjer pa je \u010das dogodka samega nekaj izredno relativnega. Kiberprostor pa je \u017ee ena od mo\u017enosti, kamor se\u017ee zvok, ko stopi preko svojega vsakdana, preko funkcije lastne (in edine) identitete.<\/p>\n Toda sam kiberprostor<\/em> ni zanemarljiva konstanta dana\u0161njega medijskega sveta. Kiberprostor vedno odpre podro\u010dje fleksibilnega mno\u0161tva spolnih in dru\u017ebenih identitet in nas tako vsaj potencialno osvobaja prijemov patriarhalnega Zakona. Tukaj bi sicer lahko odprli \u0161iroko polje \u010dlenitve resni\u010dnega sebstva nasproti neki umetni dr\u017ei, a bi prej ko slej za\u0161li. Ostanimo zato raje na prvi poti, pri zvoku in njegovi ideji sevanja onkraj vsakdana. V kiberprostoru smo se namre\u010d prisiljeni odre\u010di vsaki fiksni simbolni identiteti in tako dobimo, na kratko re\u010deno, konec kartezijanskega cogita kot edinstvene misle\u010de substance. \u010cista glasba in zvok sta bila (in sta \u0161e) edina umetni\u0161ko-zvo\u010dna smer, ki poznata kiberprostor od nekdaj. Njuna umetni\u0161ka poanta se je namre\u010d naslavljala na ekspozicijo podobe, ki je pre\u0161la iz svoje stati\u010dnosti v gibanje (na primer ples<\/em>) in tako ustvarila hiper realni prostor<\/em> \u010dasovno neomejene magije, strahu in u\u017eitka hkrati. In danes je enako. Nekateri \u0161e vedno ne razumejo, da pri posneti glasbi in ostalih zvokih ne gre za njuni vlogo posrednika, vmesnika, dodatnega \u010dlena ali povezovalca, temve\u010d za popolnoma samostojno identiteto subjekta umetnosti same, ki prosto kro\u017ei znotraj celotnega \u010dasa izvedbe-poslu\u0161anja in ni njegov (\u010dasovno-izvedbeni) del, temve\u010d je nikoli zapolnjen prazen prostor<\/em>, je torej manko in zato fantazma<\/em> v pravem pomeni besede. Deluje kot kiberprostor na koncu kiber realnosti, ki postavi temelje za simbolni red stvari, za red simbolnih fikcij, ki pa ne delujejo na isti ravni kot neposredna in materializirana kavzalnost. Ne gre za \u010das, ki bi bil nekje za\u010det in drugje definirano kon\u010dan, temve\u010d za \u010das v osnovnem pomenu \u2013 za vse, kar dejansko Kronos<\/em> (gr. chronos, \u010das<\/em>) pooseblja.\u00a0In kaj\/kdo je bil Kronos? Bil je eden od \u0161estih titanov v starogr\u0161ki mitologiji, bog \u010dasa in \u017eetve, \u017eetev pa vemo, da mora biti opravljena ob pravem \u010dasu, druga\u010de propade letina. Tako je Kronos bog pravih trenutkov, s tem pa vladar \u010dasovne premice od za\u010detka, do konca (\u017eetve). Vendar tudi zagotovilo, da se bo ta krogotok pri\u010del znova.<\/p>\n Uvodni stavki so postal tako rde\u010da nit, ko smo hoteli misliti pomen in vlogo glasbe na splo\u0161no, filmske glasbe in (filmskega) zvoka. Toda: morda je prav, da se zazremo \u0161e k mislim glasbenega teoretika, mo\u017ea, ki je znal izredno natan\u010dno misliti glasbo, njeno resni\u010dno vlogo in dru\u017ebeni pomen. S svojimi mislimi je postavil temelje razumevanja same glasbe kot elementarne umetnosti zvoka<\/em> in zelo ostro kritizirati poznej\u0161e (sodobnej\u0161e) skladatelje. Ta mislec je bil Theodor Adorno. Gospod Adorno je ostro zavra\u010dal (zlasti ameri\u0161ko) psihologijo osebnosti, ki se je od za\u010detka XX. stoletja do danes viralno razrasla po vsem svetu, \u0161e bolj je zavra\u010dal vsakdanje zdravorazumsko razmi\u0161ljanje o tako imenovani mo\u010dni osebnosti, ki je dandanes tudi prisotno na vsakem koraku \u2013 avtoritarna osebnost<\/em>. Zanimivo je opazovati, kako se ljudje na za\u010detku XXI. stoletja trudijo razvijati svoje telo in osebnost, da bi bili \u010dim bolj narejeni po znanstveni podobi, ki jo oblikujejo zlasti mno\u017ei\u010dna ob\u010dila \u2013 \u010de verjamejo znanosti in medijem, seveda. Zanimivosti se pridru\u017euje osuplost, kajti najrazli\u010dnej\u0161i ljudje se prav zaradi tega trudijo biti \u010dim bolj enaki. V mno\u017ei\u010dnih projektih kakovostnega in zdravega \u017eivljenja je vsekakor veliko fa\u0161izma, ki pa ga ljudje zaradi pastorale in vsiljive prijaznosti sploh ne prepoznajo. Tako imenovana ‘mo\u010dna osebnost’ je v resnici \u017ee omenjena ‘avtoritarna osebnost’. To poudarjamo zlasti zaradi tega, ker niti danes niso redke ideje, da je glasbenik kot umetnik sposoben ustvarjati glasbo bodisi tak\u00f3, da sega nekam v brez\u010dasno onstranstvo in glasbo od tam prestavlja v ta svet, bodisi tak\u00f3, da se poglablja v svojo osebnost in podzavest<\/em> (!?), v kateri odkriva prvinske elemente, iz katerih je narejena njegova glasba (prvinska, pristno \u010dlove\u0161ka glasba). Vse te ideje je Adorno odlo\u010dno zavra\u010dal, saj je bil dober poznavalec Freudove psihoanalize, kar glasbeniki in glasbeni kritiki navadno niso, zato je vedel, da je nezavedno<\/em> (in ne ‘podzavest’, kot prepogosto sli\u0161imo iz ust kakega domnevnega poznavalca glasbenega ustvarjanja, ki se trudi biti pameten) prazno, da je torej simbolni stroj, ma\u0161ina, poleg tega pa je vse \u017eivljenje vztrajal pri ideji, da umetnik nikakor ne sega v transcendenco.<\/p>\n Po drugi strani zato lahko re\u010demo, da ni ni\u010d nenavadnega ugotovitev, da sta filmska glasba in s tem tudi filmski zvok v dana\u0161njem svetu najve\u010dkrat narejena le \u0161e kot zvo\u010dni kulisi (prav o tem in o tak\u0161ni njeni vlogi ho\u010dejo govoriti pri filmu), ki naj ljudem pomagata ohranjati pri \u017eivljenju iluzije filma in iluzije realnosti same. Glasbeniki se zato navadno sploh ne trudijo, saj to ni potrebno: dana\u0161nji potro\u0161nik je najpogosteje tako nezahteven, da je prakti\u010dno pripravljen sprejeti vse, kar mu ponudijo. Ideje o osebnosti, jazu, lepih zvokih, dobrih vibracijah in prijazni filmski glasbi, ki naj popestri sicer pusti vsakdan, oplemeniti film in podobno \u2013 te ideje sodijo tako tesno skupaj, da v vsakdanjem \u017eivljenju ni mogo\u010de realno pri\u010dakovati, da bo glasba kaj ve\u010d kot statusni simbol. Ljudje se namre\u010d zdru\u017eujejo v skupine, pri tem pa izbirajo tudi glasbo, filme, obleke, frizure, besednjak, izdelke in kon\u010dno \u2013 ljudi.<\/p>\n Dru\u017ebeni imaginariji torej potrebujejo glasbo, za katero so psiholo\u0161ki ljudje pripravljeni zatrjevati, da je dandanes pomembna predvsem zaradi ob\u010dutkov in \u010dustev. Verjetno je to ena najbolj raz\u0161irjenih neumnosti, v katero ljudje verjamejo. Glasba in zvok bi naj v tej perspektivi ljudem pomagala vzbujati \u010dustva, jih spraviti v dolo\u010deno razpolo\u017eenje, priklicati v spomin davno pozabljene ob\u010dutke in podobne nesmisle. In dana\u0161nji psiholo\u0161ki ljudje poslu\u0161ajo glasbo tak\u00f3, da sku\u0161ajo vedno znova obuditi iste ob\u010dutke, iste spomine in ista \u010dustva, zato nenehno poslu\u0161ajo isto glasbo ali vsaj njene reciklirane razli\u010dice. Toda glasba je najprej in najpogosteje statusni simbol, simbol dru\u017ebene pripadnosti, je nekaj, kar gre zlahka v uho, je balzam, ki ga ranjeni psiholo\u0161ki ljudje potrebujejo za svoje pre\u017eivetje.<\/p>\n Glasbenikova dol\u017enost je zaradi tega najprej dru\u017ebena, kar pomeni, da nikakor ni vseeno, kak\u0161no glasbo ponuja poslu\u0161alcem in poslu\u0161alkam oz. \u010dlanom ter \u010dlanicam ob\u010destev. Dale\u010d od tega, da bi glasbenik lahko delal kar ho\u010de, dale\u010d od tega, da je kot umetnik popolnoma svoboden in zelo dale\u010d od tega, da glasbenik ustvarja t\u00e1ko glasbo, kot jo \u017eelijo poslu\u0161alci! Prav nasprotno: glasbenik je v svojem bistvu zavezan dol\u017enosti, ki je dru\u017ebene in eti\u010dne narave. Odzvati se mora tej dol\u017enosti, ne pa domnevni psihologiji potro\u0161nikov, ki bodo pa\u010d vselej \u017eeleli \u010dim bolj preprosto glasbo za svoja \u010dustva, ob\u010dutke in spomine.<\/p>\n <\/p>\n ———<\/p>\n <\/p>\n [1]<\/a> Poglavje v knjigi: Poincar\u00e9, Henri: La valeur de la science<\/em>, Flammarion, Paris 1905. (cit. po angl. prev. v zborniku: \u010capek, M., The Concepts of Space and Time – Their Structure and Their Development<\/em>, Boston Studies in The Philosophy of Science<\/em>, Riedel Publishing Company 1976.)<\/p>\n [2]<\/a> Ibid<\/em>., str. 319.<\/p>\n [3]<\/a> \u017de ob koncu 19. stoletja je Simon Newcomb izbolj\u0161al natan\u010dnost astronomskih meritev do te mere, da je lahko pokazal, kako se na nekaj decimalk natan\u010dno izmerjeno \u0161tevilo dni, ki se zvrstijo v enem letu, pravzaprav spreminja iz leta v leto.<\/p>\n [4]<\/a> Prev. Konferenca o ute\u017enih in dol\u017einskih merah<\/em>.<\/p>\n [5]<\/a> Hiperfini prehod se zgodi, ko zunanji elektron cezijevega atoma presko\u010di iz enega stanja v drugo oz. spremeni smer spina. Predstavljamo si ga lahko kot majhno stikalo v atomu, ki se premakne le, \u010de nanj posvetimo s to\u010dno dolo\u010deno barvo svetlobe. Cezijev atom bo zamenjal hiperfini stanji le, \u010de nanj posvetimo z mikrovalovi frekvence 9192631770 Hz. Vsak cezijev atom si lahko zamislimo tudi kot radio, ki sprejema le eno postajo na frekvenci 9192631770 Hz. Ko zazna to postajo, presko\u010di iz enega hiperfinega stanja v drugo. Naloga atomske ure je, da mikrovalovni generator oz. obi\u010dajno kremenovo uro, ki niha in proizvaja mikrovalove, \u010dimbolj uskladi s frekvenco hiperfinega prehoda v ceziju. Mikrovalovi atome cezija spra\u0161ujejo: “Je frekvenca mikrovalov prava?”, atomi pa odgovarjajo s “toplo” ali “hladno”. Glede na odgovore atomov se frekvenca mikrovalov pove\u010duje ali zmanj\u0161uje.<\/p>\n [6]<\/a> Ve\u010d o tem lahko najdemo v prispevku Roberta Pfallerja na simpoziju Die Dinge lachen an unsere Stelle<\/em> (prev. Stvari se smejijo namesto nas<\/em>; Linz\/Austria, 8.-10. oktober 1996); podrobnej\u0161o lacanovsko analizo tega pojma pa lahko najdemo v tretjem poglavju knjige \u017di\u017eek, Slavoj: Kuga fantazem<\/em>. Analecta, Ljubljana 1997.<\/p>\n [7]<\/a> Lust der Vernunft<\/em> \u2013 prev. zvija\u010dnost uma<\/em>.<\/p>\n [8]<\/a> Maslow, Abraham Harold: Motivation and Personality<\/em>, New York 1954.<\/p>\n [9]<\/a> Ve\u010d o tem na http:\/\/www.wired.com\/geekdad\/2009\/10\/the-seikilos-epitaph\/<\/a> (januar 2014)<\/p>\n <\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/Poslusajmo-filme-3-FINALE_c-426x600.jpg\")
<\/a><\/p>\nVabljeni na predstavitev knjige <\/strong><\/span><\/h3>\n
v ponedeljek, 25. maja, ob 11. uri v knjigarno Konzorcij<\/span>.\u00a0<\/strong><\/span><\/h3>\n
Predstavitev bo povezoval \u017diga Valeti\u010d, z njim pa bosta dr. Mitja Reichenberg in dr. I\u010do\u00a0Vidmar.<\/strong><\/span><\/h3>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/slika-001-e1431589794714-600x425.jpg\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/1-600x405.jpg\")
<\/a>Zgled par excellence<\/em> za \u010dlove\u0161ko dejavnost, ki ni usmerjena v korist, je umetnost. Potreba po umetni\u0161kem izrazu nastaja namre\u010d iz nekak\u0161ne obstoje\u010de sposobnosti, iz neimenovane notranje \u017eelje in potrebe, ki postane na koncu koncev impulz. Tako tudi potreba po estetskih u\u017eitkih ne ve za svoj lasten (sebi lasten) namen ali smoter. In ne vemo, od kod izhaja. Abraham Harold Maslow v svojem delu z naslovom Motivacija in osebnost<\/em>[8]<\/sup><\/sup><\/a> ponuja idejo o hierarhi\u010dni razporeditvi potreb, na vrh pa je kot najvi\u0161ji motiv postavil samouresni\u010denje<\/em>. Po njegovi teoriji mora biti najprej zado\u0161\u010deno temeljnim potrebam, \u0161ele nato se je \u010dlovek pripravljen usmeriti \u00bbvi\u0161je\u00ab. Toda potreba po estetskih u\u017eitkih ne ve za svoj namen, kot smo \u017ee zapisali, zato se ne navezuje toliko na fiziolo\u0161ke potrebe, temve\u010d in predvsem na dru\u017ebene potrebe in norme. Smrt, kot elementarni motiv skoraj vseh \u010dlove\u0161kih pripovedi, pada v zahodni civilizaciji vedno na tla izgube, objokovanja in \u017ealosti. Mnoge psihoanaliti\u010dne raziskave so pokazale, da je smrt ve\u010d kot le dejstvo v \u010dlovekovem \u017eivljenju. Lahko bi celo rekli, da je njegov smisel. V njej je skrit tudi eden od temeljev umetni\u0161kega izra\u017eanja (ni veje umetnosti, ki bi se tematiki smrti izognila), saj \u010dlovek sledi ideji, da je Ars longa, vita brevis<\/em> (prev. umetnost dolga, \u017eivljenje kratko<\/em>), kakor je zapisal Hipokrat. Umetni\u0161ko izra\u017eanje in ustvarjanje je zato v temelju oblikovano kot \u017eelja, ki ho\u010de premagati kratkost \u017eivljenja in se izraziti na dolgi rok. Seikilova pesem<\/em>[9]<\/a> je morda eden najlep\u0161ih primerov prav te ideje \u2013 kako narediti stvari neminljive, kako jih ohraniti v umetnosti. Preteklost, sedanjost in prihodnost so kakor na eni vrvi pritekajo\u010dih \u017eelja, pogonska mo\u010d domi\u0161ljije pa so neuresni\u010dene \u017eelje. Sigmund Freud pravi, da sre\u010dne\u017e ne sanjari, na samo umetnost pa je gledal kot na ogledalo temeljnih izkustev \u010dlove\u0161ke vrste. Lahko bi celo rekli, da je bil prista\u0161 nekak\u0161nega psihi\u010dnega realizma, ki ga pa vendar omejujejo umetnikove sublimacijske mo\u010di. Toda umetnost se nikakor ne rodi samo iz izpolnitve osebnih fantazijskih \u017eelja. Umetnost \u017eeli in ho\u010de presegati tisto, kar \u010dloveka v njegovi ustvarjalni naravi najbolj omejuje \u2013 to je \u010das<\/em>. In \u010das je zamejen s smrtjo. Preseganje \u010dasa, torej izogibanje mejniku konca, pa ponudi prav umetnost v vseh svojih oblikah in vsebinah. Hkrati z dol\u017eino umetnosti, se torej podalj\u0161a tudi \u017eivljenje in ideja njenega kreatorja, snovalca in umetnika.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/2-600x386.jpg\")
<\/a><\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/3-600x146.jpg\")
<\/a><\/p>\n