{"id":11951,"date":"2015-05-17T01:53:27","date_gmt":"2015-05-16T23:53:27","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=11951"},"modified":"2015-05-16T14:05:22","modified_gmt":"2015-05-16T12:05:22","slug":"the-ex","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=11951","title":{"rendered":"The EX"},"content":{"rendered":"<p><em>Pred gostovanjem <a href=\"http:\/\/www.theex.n\" target=\"_blank\">The Ex<\/a> s Kenom Vandermarkom in Nateom Wooleyem na <a href=\"http:\/\/www.jazzcerkno.si\/sl\/programme\/jazz-cerkno\/20-jazz-cerkno-2015\" target=\"_blank\">Jazz Cerkno<\/a> vle\u010demo iz arhiva tiskane Muske portret zasedbe, ki je bil objavljen leta 1999 ob 20. obletnici delovanja tega nizozemskega kolektiva, ter intervju s kitaristom zasedbe Andyem Moorom iz leta 2005.<\/em><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/logonews.png\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-11952\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/logonews.png\" alt=\"logonews\" width=\"200\" height=\"200\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/logonews.png 200w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/logonews-150x150.png 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/logonews-36x36.png 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/logonews-110x110.png 110w\" sizes=\"auto, (max-width: 200px) 100vw, 200px\" \/><\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>GLASBENA SVOBODA = POLITI\u010cNA SVOBODA<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: right;\"><em>*objavljeno v Muski \u0161t. 4, 1999<\/em><\/p>\n<p>Nizozemska anarhopunkovska zasedba The Ex je v dvajsetih letih delovanja z raznolikimi glasbenimi projekti in sodelovanji razbila dogmati\u010dnost politi\u010dnih in glasbenih predsodkov ter anarhisti\u010dne ideje nadgradila z glasbeno improvizacijo.<\/p>\n<p>The Ex sodi med cenjene skupine v razli\u010dnih glasbenih krogih: naj gre za punkovske, etnogodbene, novojazzovske, progresivno rockovske ali improvizacijske. V dvajsetih letih delovanja se je popolnoma intuitivno predala glasbeni zmedi z divergentnim me\u0161anjem etno folka, noise rocka, jazza, punka in \u0161e marsi\u010desa ter razvila glasbeni talilni kotel, ki jo postavlja med univerzalnej\u0161e glasbene skupine. Simpatije do te\u017eko oprijemljivih mej ritmi\u010dnega hrupa, ki so jih The Ex raztegovali v osemdesetih, so se dokon\u010dno razcvetele v za\u010detku devetdesetih, ko so ti nizozemski anarhisti v sodelovanju z newyor\u0161kim \u010delistom Tomom Coro posneli bleste\u010d album <em>Scrabbling At The Lock (1991)<\/em>. Uspe\u0161no glasbeno sodelovanje in predvsem prijateljevanje so ponovno zabele\u017eili le tri leta kasneje s skrajnej\u0161im albumom <em>And The Weathermen Shrug Their Shoulders (1993)<\/em>; sledili so nastopi po jazzovskih festivalih v Nickelsdorfu in Moersu. Oba albuma pomenita (morda) najpomembnej\u0161o prelomnico v karieri te skupine, saj so dokon\u010dno zabrisali meje glasbene &#8220;pripadnosti&#8221;. Anarhopunkovski in tudi bolj rockovsko orientirani krogi so jih sredi devetdesetih \u017ee skoraj prepisali med improjazzarje, \u0161e posebej po improvizacijskem dvojnem albumu <em>Instant<\/em> iz leta 1995, na katerem so se skupini pridru\u017eili nizozemski improvizatorji Han Bennink, Ab Baars, Tristan Honsinger, Wolter Wierbos in Michael Vatcher.<\/p>\n<p>Svobodomiselni glasbeni kristal The Ex se je z albumom <em>Starters Alternators (1998)<\/em> ponovno izkazal kot zdru\u017eevalec ne samo \u201dposlu\u0161ljivega&#8221; z &#8220;neposlu\u0161ljivim&#8221;, ampak tudi raznolike glasbene srenje. Veli\u010dastno zaokro\u017een izdelek, ki je nastal v \u010dika\u0161kem studiu Electrical Audio v sodelovanju s Stevom Albinijem, je popolno zlitje kitarske ritmike, podkrepljene z vale\u010dimi se, \u0161e polnej\u0161imi, neobi\u010dajnimi bobnarskimi ritmi, za\u010dinjenimi s sarkasti\u010dnimi parafrazami dru\u017ebenega vsakdana, v kontrastnem dialogu z improvizacijskimi zapleti. Hudo razpoznaven izdelek ex-godbe je posve\u010den v spomin leta 1998 preminulemu Tomu Cori. To pa ne bi smelo napeljati na povr\u0161en in nesmiseln pomislek, da je ta newyor\u0161ki \u010delist odkril \u010dare improvizacije in glasbene odprtosti tem nizozemskim anarhoindividualistom, ki so glasbo presegli s prepletom dru\u017ebenopoliti\u010dnega aktivizma, samoiniciative in neodvisnosti.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"The Ex (live in Paradiso , Amsterdam 1983)\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/NcOYX3y2gWM?list=PL91FDB126E77C95EB\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Leta 1984, v \u0161estem letu delovanja pod imenom The Ex, so izdali \u017ee peti album <em>Blueprints For A Blackout<\/em>, na katerem so neposredna anarhisti\u010dna sporo\u010dila nadgradili z glasbeno anarhijo. Odprli so se glasbenemu okolju, povabili k sodelovanju prijatelje glasbenike, med katerimi izstopa Jon Langford iz britanskih Mekons, posegli po pluralnosti ter eksperimentiranju z dobesedno eksoti\u010dnimi glasbili za punkovske horde, kot so violina, oboa, marimba in harmonika. To ni bila provokacija, tudi kak\u0161en hipurski odklon ne! Stopili so na pot preseganja stereotipnih in ortodoksnih anarhopoliti\u010dnih konceptov, ki so jih po\u010dasi nadgrajevali in nadome\u0161\u010dali s sarkasti\u010dnimi parafrazami ter postali nepredvidljiva anarhoglasbena skupina: kompleksno provokativnost in neobi\u010dajne strukture ex-godbe so presegale le besedne, politi\u010dno anga\u017eirane konotacije. \u0160e istega leta so s kurdsko skupino Awara posneli singel <em>Enough Is Enough<\/em>, ki je z glasbo opozarjal na vpra\u0161anje Kurdov, sama plo\u0161\u010da pa velja za prvo sodelovanje The Ex z nezahodnimi glasbeniki.<\/p>\n<p>The Ex so nastali leta 1979 kot anarhopunkovska skupina iz Amsterdama in Wormerja, ki je prvotni lokalni squaterski politi\u010dni in socialni aktivizem nadgradila z odkritim zagovarjanjem globalnih anarhisti\u010dnih idej. Ob \u0161tevilnih dobrodelnih izdajah, katerim pri\u0161tejmo \u0161e dobrodelne turneje in kompilacije (denimo, leta 1984 so imeli turnejo v podporo stavkajo\u010dim britanskim rudarjem, leto kasneje so s hard core skupino BGK organizirali turnejo v podporo antimilitaristi\u010dni organizaciji Onkruit, leta 1988 so izdali antiapartheid singel <em>Rara Rap<\/em>), so obelodanili tudi svetle in temne trenutke iz zgodovine anarhizma in delavskega gibanja. Dvojni singel <em>1936, The Spanish Revolution<\/em>, posve\u010den \u0161panski dr\u017eavljanski vojni, ni ponudil le prearan\u017eiranih \u0161panskih narodnih pesmi v duhu ex-godbe, ampak tudi 144 strani dolgo knji\u017eico s fotografijami iz anarhisti\u010dnih CNT arhivov. The Ex so z raziskovanjem, \u010drpanjem in obdelovanjem razli\u010dnih tradicionalnih zakladnic (kurdske, mad\u017earske, tur\u0161ke in drugih) bogatili navidezno linearno izraznost. Leta 1991 so izpeljali projekt 6, ki je zaobse\u017een na \u0161estih razli\u010dnih singlih, izdanih vsak drugi mesec v tistem letu; predstavlja raznolike \u017eanrske podvige skupine The Ex: od rocka in folka do jazza in rapa, od sodelovanja s kurdskim glasbenikom Braderjem in amsterdamskimi improvizatorji do belgijskih komikov Kamagurka in Herr Seele. S tem projektom \u0161estih singlov so The Ex \u0161e dodatno nadgradili dve leti prej izdani album <em>Joggers &amp; Smoggers<\/em>, pri snemanju katerega so se v zasedenem kompleksu ADM v Amsterdamu skupini pridru\u017eili \u0161e Lee Ranaldo in Thurston Moore iz Sonic Youth, Ab Baars, Woilter Wierbos in Wilf Plum. \u0160lo je za \u0161e radikalnej\u0161o eksperimentalno nadgradnjo Blueprints For A Blackout in za \u0161e krepkej\u0161e navezovanje na etno, folk in jazz motive.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"The Ex - jack frost is innocent\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/Z6YaBmjwK64?list=PL91FDB126E77C95EB\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>The Ex, predani levi\u010darji in anarhisti, izdajajo vse nosilce, pamflete, knji\u017ene izdaje, plakate in druge medije pri samozalo\u017ebi Ex Records; tako se nazorno ograjujejo od velikih glasbenih konglomeratov in korporacij. Brez dlake na jeziku so leta 1990 s singlom Dead Fish pokomentirali razkroj neodvisne glasbene produkcije, ki se je po zatonu punkovskega in hardkorovskega idealizma vedno bolj komercializirala in se lomila pod vplivi kapitala, zato so bili toliko bolj presene\u010deni leto kasneje, ko so za album Scrabbling At The Lock prejeli nizozemsko glasbeno nagrado Dutch BV Pop Prize &#8217;91. Medtem pa so se vedno bolj oddaljevali od neposrednega politi\u010dnega aktivizma in ga nadome\u0161\u010dali s sodelovanji z najrazli\u010dnej\u0161imi glasbeniki in ustvarjalci, predvsem iz improvizacijskih in multimedijskih krogov. Leta 1992 so tako sodelovali na Bimhuis October Meetingu v improvizacijskem projektu, ki so ga arhivirali na video kaseti Live At The Bimhuis, dve leti kasneje so delali z glasbenikom in performerjem Joopom van Brakelom ter s plesno skupino koreografa Wima Kannekensa; sodelovanje je obrodilo glasbeno-plesni performans It&#8217; All Too Beautiful.<\/p>\n<p>Raznolika sodelovanja so bistveno prispevala k vse pogostej\u0161emu individualnemu delu \u010dlanov skupine The Ex. Leto 1996 so pre\u017eiveli razkropljeni: kitarist Terrie se je odpravil na celoletno potovanje po Afriki, pevec G. W. Sok se je pridru\u017eil trubadurski punk folk skupini De Kift, basist Luc je sodeloval v freejazzovskem kvartetu Roof in z njim posnel album The Untraceqable Cigar, medtem ko je kitarist Andy sodeloval z energi\u010dno klezmer noise zasedbo Kletka Red, projektom Leonida Soybelmana iz Ne Zhdali, pri albumu Hijacking za zalo\u017ebo Tzadik. Leto kasneje se je po porodu bobnarke Katrin skupina ponovno zbrala, medtem pa poskrbela za ponovne izdaje kopice starej\u0161ih plo\u0161\u010d. S sve\u017eo energijo in z novimi idejami se je spustila v nove avanture, med katerimi \u0161e najbolj izstopata udele\u017eba z The Instant Composers Pool na groningenskem jazzovskem maratonu, na katerega jih je povabila nizozemska radio-televizijska korporacija NPS, ter turneja z malijskim glasbenikom Djibrilom Diabatejem.<\/p>\n<p>The Ex so se iz radikalne anarhopunkovske skupine razvili v glasbeno skupino, ki jo ceni celo samo kraljestvo Nizozemska. S \u0161tevilnimi sodelovanji in stranskimi projekti je razvila razpoznaven glasbeni izraz, ki je zaradi razli\u010dnih in odprtih pristopov postal popolnoma nepredvidljiv. Neposredno anarhisti\u010dno delovanje se je preobrazilo v odprto in svobodno delovanje, ki je zgrajeno na razumevanju glasbe kot medija komunikacije med ljudmi razli\u010dnih pogledov in kot medija multikulturnosti.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"The Ex + Wolter Wierbos - State of Shock - CCSP, S\u00e3o Paulo - 30\/09\/12\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/hqqa_H-2jyc?list=PL91FDB126E77C95EB\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/logonews.png\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\" size-full wp-image-11952 aligncenter\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/logonews.png\" alt=\"logonews\" width=\"200\" height=\"200\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/logonews.png 200w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/logonews-150x150.png 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/logonews-36x36.png 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/logonews-110x110.png 110w\" sizes=\"auto, (max-width: 200px) 100vw, 200px\" \/><\/a><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>V SVOJEM SVETU<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: right;\"><em>* objavljeno v Muski \u0161t. 1-2, 2005<\/em><\/p>\n<p>Skupina The Ex ni neznanka. Njihov razpoznaven glasbeni izraz prepoznajo ljubitelji razli\u010dnih glasb. Dolg spisek sodelovanj, \u0161tevilne izdaje, predvsem pa kontinuirano delo so ta nizozemski talilni lonec ustoli\u010dili med zanimivej\u0161e zasedbe na\u0161ega \u010dasa.<\/p>\n<p>The Ex ne prodajajo milijone plo\u0161\u010d, nas pa je z zdru\u017eitvijo raznovrstnih glasbenih slogov in vplivov v eno, s skakanjem po glasbah sveta in njihovim preoblikovanjem v lasten izraz pripeljala do dognanja, da njihovi godbi preprosto moramo re\u010di godba The Ex. O vitalnem delu skupine smo se v Muski razpisali \u017ee ob njeni 20. obletnici delovanja (glej zgoraj!), ki ga je skupina obhajala brez velikega tru\u0161\u010da: pripravila je zgolj manj\u0161i festival v Amsterdamu. Ob 25. obletnici, je \u0161lo nekoliko druga\u010de, \u0161e vedno v mejah dobrega okusa. Ob izidu novega albuma Turn je sprva priredila dvodnevni festival v amsterdamski dvorani Paradiso in se nato za slab teden s konvojem povabljencev odpravila na turnejo po Franciji, ki se je kon\u010dala z dogodkom v Bruslju. V istem \u010dasu je nastal pri\u010dujo\u010di telefonski intervju s kitaristom Andyjem Moorom.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/2493487814_a633141c88_o.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\" size-medium wp-image-11958 aligncenter\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/2493487814_a633141c88_o-600x404.jpg\" alt=\"2493487814_a633141c88_o\" width=\"600\" height=\"404\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/2493487814_a633141c88_o-600x404.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/2493487814_a633141c88_o-768x518.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/2493487814_a633141c88_o.jpg 770w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/a>foto: Nick Helderman (iz arhiva <a href=\"http:\/\/www.theex.nl\/photos.html\">The EX<\/a>)<\/p>\n<p><em><strong>Kako pomembna je danes promocija za \u0161irjenje in kro\u017eenje glasbe?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Te\u017eko sodim. Toliko razli\u010dnih glasb je. Ob\u010dutek imam, da je pri velikih zalo\u017ebah promocija zelo pomembna. Ko ima\u0161 veliko promocijo, te ljudje opazijo ob milijon drugih re\u010deh. Vendar pa za nas ni tako zelo pomembna. Pomembnej\u0161e se mi zdi, da poskrbimo, da je na\u0161a glasba ljudem dostopna, bodisi v trgovinah s plo\u0161\u010dami bodisi po internetu. Ne mislim, da moramo imeti res velike promocijske kampanje, tako ali tako so preve\u010d drage, za na\u0161o raven nimajo nobenega smisla. Mi prodamo od 3 do 4 tiso\u010d izvodov vsakega albuma.<\/p>\n<p><em><strong>Pred kratkim ste ponovno izdali mini album Deadfish, ki je bil leta 1990 izdan kot nekak\u0161en neposreden napad na komercializacijo neodvisne glasbe. Kako so se razmere spremenile od takrat do danes?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Vse bolj komercializirana postaja. V ZDA imajo zdaj TV program Clear, velikansko podjetje, ki se \u0161iri tudi po vsej Evropi. Zdi se, da bodo nadzorovali tudi vse koncertne dvorane in radijske postaje. Obstajajo \u017ee korporativne radijske postaje, na katerih je odrejen program za ves narod. V\u010dasih so delali program za eno postajo, zdaj ga odredijo za 50 postaj. Zato mislim, da je glasba vedno bolj komercializirana. In vedno te\u017eje je nam kot majhni neodvisni zalo\u017ebi. Vendar nas ni prizadelo \u2013 prodamo enako \u0161tevilo plo\u0161\u010d kot prej. Zagotovo pa smo marginalizirani, dr\u017eijo nas pro\u010d od mainstreama. Velike radijske postaje ne vrtijo na\u0161e glasbe, tudi \u010de jim jo po\u0161ljemo, in sicer zato, ker ne prihaja iz velikega podjetja.<\/p>\n<p><em><strong>Nekatere neodvisne zalo\u017ebe so postale del velikih zalo\u017eb, recimo Mute.<\/strong><\/em><\/p>\n<p>To niso neodvisne zalo\u017ebe, tako jim pravijo. So majhne zalo\u017ebe, ki so pod nadzorom velikih zalo\u017eb. Za podobo velikih zalo\u017eb je namre\u010d dobro, da imajo neodvisna krila in pri njih nekaj majhnih, zanimivih skupin. Vendar pa temu ne pravim neodvisnost. Zame je neodvisna zalo\u017eba tista, ki posluje neodvisno, ki ni povezana z nobeno od velikih zalo\u017eb, ki vodi svoje podjetje in izdaja glasbo, ki ji je res v\u0161e\u010d. In ne misli na to, da bo katera od skupin podpisala pogodbo z veliko zalo\u017ebo \u2013 to ni neodvisnost.<\/p>\n<p><em><strong>Ob 25. obletnici ste novembra 2004 pripravili veliko slavje v klubu Paradiso, kjer ste gostili \u0161tevilne prijatelje (npr. etiopskega saksofonista Getachewa Mekurya, Johna Butcherja, Kena Vandermarka, britanske Gold Blade, Iana Mackaya iz Fugazi s projektom The Evens, Italijane Zu in mnoge druge). Sledil je petdnevni konvoj po Franciji, slavje pa se je sklenilo z dogodkom Beautiful Frenzy v Bruslju. Kaj sku\u0161ate dose\u010di s tak\u0161nimi dogodki?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Imeti se lepo. Za nas je bila to zabava za rojstni dan. Hoteli smo imeti lepo slavje in biti skupaj z vsemi na\u0161imi najljub\u0161imi glasbeniki. Ni \u0161lo za neko veliko promocijsko ali komercialno zadevo. Zamisel je bila, da se zabavamo. Delali smo trdo, bilo je utrujajo\u010de, na koncu pa je bila zabava. Bilo je neverjetno. Imeli smo neverjetno veliko dela. Po\u010dasi prihajamo k sebi. \u0160e vedno vsako no\u010d sanjam o organizaciji festivala. Prijetna stran cele zadeve je, kako zelo razli\u010dni so bili glasbeniki. Izbrali smo svojo najljub\u0161o glasbo in na koncu je bilo toliko razli\u010dnega: elektronska glasba, etiopska glasba, maro\u0161ka glasba, stari punk rock, folk glasba, jazz, bila je res fantasti\u010dna zbirka razli\u010dnih slogov v glasbi. Ob\u010dinstvo je resni\u010dno u\u017eivalo v tem, saj ko gre\u0161 na festival, ponavadi vidi\u0161 isti slog glasbe. Tu pa smo zbrali \u0161irok in pisan izbor, ki je izra\u017eal nas in koli\u010dino razli\u010dne glasbe, ki jo poslu\u0161amo in ki vpliva na nas. Festival je zelo uspel, bil je dobra zabava in zelo dobra za glasbenika. Veliko jih je odkrilo novo glasbo, igrali so s skupinami, s katerimi niso prej nikoli igrali. Turneja je bila tudi dobro delo. Bilo je te\u017ea\u0161ko delo, a tudi zelo prijetno. Na turnejo smo vzeli pribli\u017eno dve tretjini glasbenikov z zabave v Paradisu. Na avtobusu nas je bilo 35 glasbenikov, 35 Etiopcev, Italijanov, Francozov, Nizozemcev, Angle\u017eev, Japoncev. Vsi smo govorili hkrati, bilo je super, velik talilni lonec se je vozil po Franciji.<\/p>\n<p><em><strong>Kako pomembni so taki dogodki za sceno, ki ji pripadate?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Stvar je v tem, da v bistvu nismo del scene. Nismo del ene scene, podobni smo satelitu, premikamo se po razli\u010dnih scenah. En teden igramo na jazzovskem festivalu ali na festivalu improvizirane glasbe, naslednji teden pa \u017ee na rockovskem festivalu ali v rockovski dvorani ali v skvotu. The Ex ne vidim kot del kake scene. Pomembno nam je, da ljudje dojamejo, da ni treba biti del kake scene, da poslu\u0161anje glasbe ne pomeni poslu\u0161anja enega sloga v glasbi. \u010ce te zanima dobra glasba, je ta lahko iz razli\u010dnih koncev sveta in iz razli\u010dnih slogov.<\/p>\n<p><em><strong>Omenil si razli\u010dne glasbene sloge, ki so stalno okoli vas. Imate odprte glave za vse te vrste glasbe. Kako to vpliva na kreativno mo\u010d The Ex?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Te\u017eko vpra\u0161anje. Nasploh poslu\u0161amo razli\u010dne glasbene sloge. Jaz poslu\u0161am dance hall, drum&#8217;n&#8217;bass, jungle, mad\u017earsko glasbo, popularno glasbo iz Ugande &#8230; Ko gremo v prostor za vaje in vadimo, \u0161e vedno vadimo z zvokom, s kitarami, ki zvenijo kot The Ex, v sebi pa imamo tudi vso to muziko. Pogosto se odzovemo na komad, ki smo ga naredili, z: \u00bbOh, to je kot ugandski pop komad, ki smo ga poslu\u0161ali zadnje leto.\u00ab Ne dogaja se direktno, ampak po\u010dasi in posredno, pronicljivo in razpr\u0161eno. Zvoki, ki jih poslu\u0161amo in sprejemamo, po dolo\u010denem \u010dasu pridejo ven skozi na\u0161o glasbo. Ko poslu\u0161ate The Ex, si mislite, da zveni kot The Ex ali kot punk, zaradi kitar, a je v njej veliko referenc in vplivov z razli\u010dnih koncev.<\/p>\n<p><em><strong>Zanimivo se mi zdi, da ste \u017ee v zgodnjih letih skakali ven iz anglosa\u0161kega sveta. Naredili ste veliko priredb kurdskih, tur\u0161kih &#8230;<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Ja, ja.<\/p>\n<p><em><strong>&#8230;ira\u0161ke glasbe, tradicionalnih komadov, sodelovali ste z ljudmi izven Evrope in Amerike. Od kod to navdu\u0161enje in zanimanje za razli\u010dne civilizacije?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Lahko govorim zase. Bil sem v dolo\u010denem obdobju, v zgodnjih dvajsetih letih, ko sem poslu\u0161al veliko neodvisne rockovske glasbe, veliko rocka in kitarske glasbe. Po preposlu\u0161ani rockovski zgodovini sem za\u010del poslu\u0161ati jazz in skozi jazz sem odkril afri\u0161ko glasbo. Prek afri\u0161ke glasbe sem nenadoma odkril celo podro\u010dje tradicionalne glasbe z vsega sveta. V tistem \u010dasu sem \u0161tudiral v Edinburgu in imel sem dostop do knji\u017enice s svetovno glasbo. Za\u010del sem zahajati tja, si sposojati plo\u0161\u010de in jih presnemavati. Poslu\u0161al sem veliko teh re\u010di, npr. kasete z glasbo iz Sudana. Mislil sem, da poznam vse, kot se dogaja pri 19 ali 20 letih, potem pa sem ugotovil, da obstaja cela zgodovina jazza, stare tradicionalne ameri\u0161ke folk glasbe, klasi\u010dna glasba. \u017delel sem poslu\u0161ati vse. Seveda pa ni vse dobro. Naredil sem svoj izbor stvari, ki so mi bile v\u0161e\u010d. \u0160e vedno i\u0161\u010dem, na tone zadev je \u0161e, vedno ve\u010d jih je.<\/p>\n<p><em><strong>Ima\u0161 to raziskovanje in zanimanje za glasbe iz razli\u010dnih delov sveta za pozitivno plat globalizacije?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Ja, verjetno. Sovra\u017eim to besedo. Ja, seveda. Obstajajo tudi dobre plati globalizacije. Mogo\u010de je to ena od njih. In dejstvo, da je vsa ta glasba zdaj dostopna &#8230; Glasba je lep povezovalni element med ljudmi. Ko smo bili v Etiopiji, smo hodili po cesti in sre\u010dali koga, pa nismo vedeli, kaj re\u010di drug drugemu, ker smo iz tako razli\u010dnih kultur. \u010ce pa bi ga vpra\u0161al, ali pozna glasbo Mahmouda Ahmeda, slavnega etiopskega pevca, bi takoj navezal dobre stike. Oba bi poznala tega zelo pomembnega glasbenika, ki je vpliven, in od tod dalje bi se za\u010dela pogovarjati, \u0161la bi na kavo in se nasmejala. Gre za mo\u010dno sredstvo za navezovanje stikov z drugimi ljudmi.<\/p>\n<p><em><strong>Ali lahko re\u010deva, da glasbo razumete kot komunikacijsko sredstvo med razli\u010dnimi kulturami, kot mulitkulturno sredstvo?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Ne razmi\u0161ljam na ta na\u010din. Nimam je za multikulturno. Ne zanima me me\u0161anje zahodne kulture z vzhodno ali poskus ustvarjanja velike skupine afri\u0161kih in japonskih glasbenikov. V\u0161e\u010d mi je, da obstajajo velikanske razlike. Kar zadeva glasbo, me zanimajo bolj razlike kot podobnosti med kulturami. \u010ce naredimo afri\u0161ki komad, ga bomo naredili zato, ker nam je v\u0161e\u010d in ker u\u017eivamo med njegovim igranjem, ne pa zato, da bi dali multikulturno sporo\u010dilo. Bolj gre za pohvalo temu komadu in upanje, da bo tisti, ki ga bo sli\u0161al, prebral opombe in ugotovil, da prihaja od Konono no. 1, skupine iz Konga, in bo raziskal Konono no. 1. U\u017eivam v tem, da smo ljudje tako razli\u010dni, ne verjamem, da smo vsi enaki in da bi morali biti globalna celota. U\u017eivam v razlikah med ljudmi. Bistveno je, da se med sabo pogovarjamo in da ne gre za odtujevanje.<\/p>\n<p><em><strong>Ko \u017ee govori\u0161 o odtujenosti in Afriki, me zanima tvoje mnenje o pesmi, ki so jo naredili v dobrodelne namene za Bo\u017ei\u010d, Do They Know It&#8217;s Christmas Time.<\/strong><\/em><\/p>\n<p>O, Jezus. (smeh) Sovra\u017eim ta komad. Imamo seznam 50 najmanj priljubljenih komadov na svetu \u2013 in ta je eden od njih.<\/p>\n<p><em><strong>Kaj si misli\u0161 o tem projektu?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Posku\u0161ajo zbrati denar; je neke vrste dobrodelna organizacija, zelo vplivna. Vedo, da lahko zberejo milijone dolarjev, kar je v redu, a odvisno od tega, kam gre ta denar. Tega nikoli ne ve\u0161.<\/p>\n<p><em><strong>Kak\u0161na je razlika med takim projektom in va\u0161imi dobrodelnimi projekti?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Gre za popolnoma razli\u010dne ravni, kot da bi primerjal izdajo na\u0161e plo\u0161\u010de z izdajo Robbieja Williamsa. To sta popolnoma druga\u010dni ravni. Band Aid &#8230; res je, da bodo zbrali denar v dobrodelne namene, vendar je koli\u010dina denarja, ki ga bodo porabili, ogromna. Industrija se bo s tem okoristila. Korist, ki jo bodo imeli glasbeniki od tega projekta, bo verjetno ve\u010dja od koli\u010dine denarja, ki bo \u0161el kamorkoli \u017ee. Ne vem, kam gre denar. Gre za dobrodelno organizacijo, ki porabi ogromno denarja za administracijo. Mislim, da gre za dobi\u010dkonosno industrijo glasbenih zalo\u017eb in organizatorjev, ki prirejajo tovrstne dogodke. Oni slu\u017eijo ogromno denarja. Ko smo imeli dobrodelno akcijo za rudarje, smo \u0161li s svojim kombijem na turnejo in zaslu\u017eek podarili rudarjem. Dobili so nekaj sto evrov. Ni\u010d nismo dali drugam, ni bilo velikih stro\u0161kov. Gre za druga\u010dni ravni, ki ju je te\u017eko primerjati.<\/p>\n<p><em><strong>Vse do dana\u0161njih dni ste anarhisti\u010den in levi\u010darski bend. Dr\u017ei?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Tako so nas ozna\u010dili, ja.<\/p>\n<p><em><strong>Kako pomembna so ta politi\u010dna stali\u0161\u010da za kreativno podobo va\u0161e skupine?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Ne vem, \u010de gre za kreativno podobo. Politi\u010dne ideje so pomembne za besedila. G. W. Sok napi\u0161e ve\u010dino besedil, mi mu predlagamo, o \u010dem naj pi\u0161e. Usmerjena so v politiko. \u010ce berem o kaki stvari in se zaradi tega razjezim, potem je dobro, \u010de se potrudimo in to kako izrazimo. Misel, da bi cel album pesmi napisal o mojem ljubezenskem \u017eivljenju ali o ljubezenskem \u017eivljenju G. W. Soka, se mi ne zdi zanimiva. Mogo\u010de bi bila zanimiva ena pesem, cela plo\u0161\u010da pesmi o ljubezni ali o tem, kako smo nesre\u010dni, ker nimamo denarja, pa bi bila nezanimiva. Verjamem, da je politi\u010dna plat posledica dejstva, da smo vsi vanjo vpleteni, da vpliva na vse nas. Delamo glasbo, ki zrcali na\u0161e okolje in na\u0161a \u010dustva. The Ex smo bili v\u010dasih precej bolj neposredni, mahali smo z zastavami. Na prvem singlu Terrie poje: \u00bbOro\u017eje za El Salvador!\u00ab V\u010dasih je bilo precej ve\u010d gesel in skandiranja, zdaj smo bolj zadr\u017eani in metafori\u010dni. Na zadnjem Turn je protiameri\u0161ka dr\u017ea v\u010dasih zelo neposredna, vendar ne z gesli in mahanjem zastav, ampak z izra\u017eanjem mnenj in jeze.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"The Ex &amp; Han Bennink in Ziway, Ethiopia\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/HnxtFpfV4U4?list=PL91FDB126E77C95EB\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p><em><strong>Na albumu Turn ste odkrili etiopskega glasbenika, saksofonista Getatchew Mekurya, in mu posvetili instrumentalno skladbo Getatchew. V za\u010detku prej\u0161njega leta ste bili v Etiopiji na turneji s Hanom Benninkom. Kako je bilo in kaj vas tako privla\u010di v tem delu Afrike?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Najprej smo jo odkrili skozi glasbo. Prvi\u010d smo glasbo iz Etiopije sli\u0161ali morda pred kak\u0161nimi 10 ali 15 leti. Ve\u010dina nas jo je vzljubila zelo hitro. Fantasti\u010dni stari pop komadi iz poznih 60. in zgodnjih 70. let. To je bilo prvi\u010d. V bistvu se to pogosto dogaja \u2013 na primer, ko nas je zanimala mad\u017earska glasba, smo \u0161li na Mad\u017earsko. Potoval sem po dr\u017eavi in iskal novo glasbo. Prva vez z dr\u017eavo je nastala prek glasbe. Glede Etiopije smo sre\u010dne\u017ei, saj imamo v Amsterdamu pribli\u017eno deset etiopskih restavracij. Etiopska hrana je odli\u010dna, \u010deprav mnogi mislijo, da v Etiopiji ni hrane. V resnici ima \u010dudovito prehrambeno kulturo, zelo za\u010dinjeno, zanimivo hrano. Jedli smo v teh restavracijah in tako spoznali ljudi iz restavracij in ti ljudje so nas spodbujali, da smo \u0161li na turnejo v Etiopijo. Terrie je leto prej potoval po Afriki in Etiopija mu je bila najljub\u0161a. Morda zato, ker je ena redkih dr\u017eav v Afriki, ki je Evropa ni po\u0161teno kolonizirala. Za pet let so jo kolonizirali Italijani, bolj so jo okupirali. Vzdr\u017eujejo kulturno neodvisnost. Zahodni kolonializem jim ni brezobzirno \u0161kodoval tako kot drugim delom Afrike, \u010deprav veljajo za eno revnej\u0161ih afri\u0161kih dr\u017eav. Ljudje v Etiopiji niso ubogi, razen tistih, ki so la\u010dni in stradajo v severnem delu dr\u017eave, kjer jih je prizadela su\u0161a. Ko hodi\u0161 po Adis Abebi &#8230; Ljudje nimajo veliko, vendar so videti precej bolj sre\u010dni in zdravi od ve\u010dine ljudi na Nizozemskem. Njihova \u017eivljenja in pri\u010dakovanja se precej razlikujejo od na\u0161ih. Zdela se nam je zelo dinami\u010dna in zanimiva dr\u017eava za potovanje. Zato smo se odlo\u010dili, da naredimo nekaj norega, da posku\u0161amo tam igrati.<\/p>\n<p><em><strong>Katera bo naslednja dr\u017eava?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Sme\u0161no! Ko smo naredili turnejo za svojo obletnico, smo nanjo povabili tudi skupino Konono no. 1 iz Kin\u0161ase, a jim ni uspelo priti. Organizator je predlagal, da gremo The Ex v Kongo. Pri njem je tako, da se njegove nore zamisli ponavadi uresni\u010dijo. Mogo\u010de je Kongo naslednja dr\u017eava.<\/p>\n<p><em><strong>Vrniva se v Evropo. V primerjavi z drugimi skupinami ste precej posebni. Ve\u010dina jih je pri bodisi majhnih bodisi velikih zalo\u017ebah, vi pa ste neodvisna skupina, ki ima \u017ee od vsega za\u010detka svojo zalo\u017ebo. Ali tako \u0161\u010ditite svojo svobodo?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Seveda, predvsem pa smo zavarovani pred ljudmi, ki nas onesre\u010dujejo. Z bedaki se nam sploh ni treba ukvarjati. Zelo smo sre\u010dni, sami lahko izbiramo, s kom bi delali, in ve\u010dina ljudi, ki jih izberemo, postanejo na\u0161i prijatelji. Ljudje, ki jim zaupamo in jih imamo radi. Ni treba delati umetni\u0161kih, finan\u010dnih, kakr\u0161nihkoli kompromisov. V\u010dasih se zgodi, da na koncertih naletimo na osebe, ki nam niso v\u0161e\u010d, a to ni grozno, zgodi se enkrat in nam ni treba nazaj. To vpliva na na\u0161o dr\u017eo pri ustvarjanju glasbe, sku\u0161amo ustvariti svoj svet \u2013 in glasba ni bole\u010d proces, ampak je u\u017eitek, tako je tudi s komadi in turnejami. Vsi vidiki so nam blizu, nismo v tujem okolju. To je pomembno in po mojem zaradi tega veliko skupin razpade. Za\u010dne se tako, da ho\u010dejo narediti nekaj pesmi in se zabavati pri ustvarjanju, potem pa jih hitro \u2013 \u010de so vsaj malo uspe\u0161ni \u2013 potegne v okolje, kjer ni ve\u010d zabavno, kjer je neprijetno.<\/p>\n<p><em><strong>Ali ste \u0161e vedno punkovska skupina?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Nismo. Mislim, da so rekli, da so The Ex punkovska skupina samo zato, ker so nastali v \u010dasu, ko je bil punk v zadnji fazi, oni pa so bili v pristopu punkerji, \u0161li so se DIY, ampak res \u00bbnaredi sam\u00ab, ne kot The Clash, ki so podpisali za veliko zalo\u017ebo, punkerski v smislu Crass &#8230; Filozofijo punka jemljemo veliko resneje kot originalni punk bendi, vendar pa punka ne igramo ve\u010d.<\/p>\n<p><em><strong>Imate pa punk dr\u017eo.<\/strong><\/em><\/p>\n<p>To je dr\u017ea, s katero je bila skupina ustanovljena in smo jo obdr\u017eali vse doslej. Zame je to neodvisna dr\u017ea, okoli sebe ustvarjamo svoj svet, smo samozadostni in vztrajni.<\/p>\n<p><em><strong>Katera je va\u0161a najpomembnej\u0161a plo\u0161\u010da?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Turn se mi zdi zelo pomembna, ena moja najljub\u0161ih. Potem Scrabbling At The Lock s Tomom Coro. \u0160e Pokkeherrie, ki je zelo stara. Nisem bil \u0161e v bendu, \u0161e vedno pa je ena mojih najljub\u0161ih plo\u0161\u010d. Na njej so bili v The Ex le \u0161tirje.<\/p>\n<p><em><strong>Omenil si Toma Coro. Vam je sodelovanje z njim odprlo vrata v improvizacijske kroge?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Mislim, da se je vse dogajalo isto\u010dasno. Ko smo Toma Coro spoznali, smo \u017ee odkrivali svet improvizacije. \u0160lo je za proces, ki nas je \u017ee za\u010del zanimati, zanj smo bili dovzetni. Ko smo ga spoznali, smo se vanj \u0161e bolj vklju\u010dili. Kon\u010dalo se je tako, da smo igrali na festivalih, ki jih je Tom poznal, mi pa \u0161e nikoli nismo sli\u0161ali zanje. Igrali smo na festivalih improvizirane glasbe in na jazzovskih festivalih. Odzivi publike so nas navdu\u0161ili. Ko je Tom \u0161el in umrl, so The Ex \u0161e naprej vabili na te festivale. Tom je bil eden prvih, s katerim smo \u0161li v to glasbeno smer. Kar zadeva izbire glasbenikov, s katerimi smo \u017eeleli delati, smo se precej razlikovali od Tomove. Bili smo iz drugega podro\u010dja. On je bil bolj osredoto\u010den na newyor\u0161ko sceno, kjer improvizacijska scena deluje lokalno. Mi smo ve\u010d sodelovali z okolico, z nizozemskimi in angle\u0161kimi jazzovskimi glasbeniki.<\/p>\n<p><em><strong>Pred kratkim je umrl John Peel. Vi ste na njegovem seznamu legendarnih gostov. Povej nam \u0161e kaj o do\u017eivetjih, ko ste delali z njim.<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Johna Peela nisem nikoli sre\u010dal. Ni me bilo na nobenem od snemanj, saj se takrat \u0161e nisem pridru\u017eil The Ex. Pomembnej\u0161e kot sre\u010danje z Johnom Peelom je u\u010dinek, ki ga je imel na na\u0161a \u017eivljenja, kako je res temeljito spremenil na\u0161a \u017eivljenja, ne da bi to sploh opazili, dokler ni umrl. Takrat sem za\u010del razmi\u0161ljati o tem, zakaj sem na Nizozemskem, o razlogu, da \u017eivim na Nizozemskem \u2013 sicer sem iz Anglije, tam sem bil rojen. Johna Peela sem poslu\u0161al \u017ee kot najstnik in takrat sem na radiu prvi\u010d sli\u0161al grobo, neproducirano glasbo, ki je zvenela tako, kot zveni bend v vadbenem prostoru, in to me je fasciniralo. Pri njem sem prvi\u010d sli\u0161al tudi hiphop, jungle, punk rock, rock, popolno me\u0161anico vsega. To je resni\u010dno spremenilo moje glasbeno znanje in zanimanje za glasbo. Bil je tudi prvi did\u017eej, ki je vrtel mojo glasbo. Ko smo z Dog Faced Hermans posneli singel, smo mu ga poslali, on pa ga je zavrtel in nas povabil na koncert. Zaradi vsega tega smo imeli turnejo, zaradi tega smo se sre\u010dali z The Ex in na podlagi tega so me povabili, da se pridru\u017eim skupini in pridem na Nizozemsko. Resni\u010dno je delno odgovoren za to, da sem v The Ex. Tudi za The Ex sem prvi\u010d sli\u0161al v njegovi oddaji. Bil je super. Majhnim bendom je dal prilo\u017enost, da jih sli\u0161ijo po nacionalnem radiu, dal jim je zagon in pogum, da nadaljujejo in ne razpadejo po singlu ali dveh. Bil je neverjeten in te\u017eko bo najti koga, ki bi ga lahko zamenjal. Verjetno ga ne bodo, saj se BBC privatizira.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"The EX &amp; Brass Unbound - Live in Chiasiellis - 1-06-2012\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/ilpLlTRlnDI?list=PLyqmyYciZzG5znrJidTXPxtyel7Q2d1-F\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/logonews.png\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-11952\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/logonews.png\" alt=\"logonews\" width=\"200\" height=\"200\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/logonews.png 200w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/logonews-150x150.png 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/logonews-36x36.png 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/logonews-110x110.png 110w\" sizes=\"auto, (max-width: 200px) 100vw, 200px\" \/><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Iz arhiva tiskane Muske<\/p>\n","protected":false},"author":11,"featured_media":11962,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8,15],"tags":[],"class_list":["post-11951","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervjuji","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11951","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/11"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=11951"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11951\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11961,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11951\/revisions\/11961"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/11962"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=11951"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=11951"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=11951"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}