{"id":11964,"date":"2015-05-16T14:31:56","date_gmt":"2015-05-16T12:31:56","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=11964"},"modified":"2015-05-16T15:18:58","modified_gmt":"2015-05-16T13:18:58","slug":"zadnji-bluesovski-aristokrat-b-b-king-1925-2015","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=11964","title":{"rendered":"Zadnji bluesovski aristokrat. B.B. King (1925 – 2015)."},"content":{"rendered":"

\"B.B.50's\"<\/a><\/p>\n

Spomin uhaja v za\u010detek devetdesetih (morda je bilo leto 1992). Prizori\u0161\u010de: Teater Orpheum v avstrijskem Gradcu. To je srednje velika, prijetna in akusti\u010dno dobra dvorana za pribli\u017eno osemsto obiskovalcev, kamor smo redno hodili gledat razne koncerte. Nastopal je B. B. King s skupino. Kot vedno od za\u010detka petdesetih let je bila ta njegova skupina manj\u0161i rhythm & blues orkester z uigrano pihalsko sekcijo in mo\u010dno ritemsko sekcijo, ki je leta naokrog kri\u017earila s slavnim bluesmanom. Koncert je bil enostavno predober, poln vsega, hkrati pa popolno presene\u010denje za vse. Iskreno povedano, ko smo v tistih letih hodili poslu\u0161at starej\u0161e bluesovske glasbenike, smo v bistvu \u017eeleli vsaj majhno dozo ob\u010dutij, ki so jih podajali v preteklosti, do\u017eiveti nekaj stika z njimi, dva, tri dobre komade, ki te pote\u0161ijo. Tako je bilo na primer na poznih koncertih Johna Leeja Hookerja. Ko je stari poredne\u017e urezal svoj kitarski boogie in aritmi\u010den, atematski po\u010dasni blues na enem akordu, si dobil, po kar si pri\u0161el. V Orpheumu so se ta pri\u010dakovanja obrnila na glavo. Sre\u010da.<\/p>\n

B.B. King je za\u010del ute\u010deno, revijsko bluesovsko, z aran\u017eirano in koreografirano predstavo do podrobnosti: najprej z uvajanjem benda, pompozno najavo, prihodom na oder, prvim nagovorom, prvim kitarskim tonom in iz njega izvedenim solom, ki je bluesovske aficionados<\/em> takoj vrgel vznak, ampak vseeno rutinsko, solidno, nau\u010deno, v bistvu malce hladno, celo industrijsko. Po dobre pol ure tipanj se je prelomilo. Bluesovski gospod je za\u010del muzicirati vse bolj zanosno, podalj\u0161eval sole, sproti za\u010del spreminjati dogovorjeni vrstni red komadov, bend mu je vneto sledil v nizanju boogiejev, swingovskih \u00bbshufflov\u00ab in po\u010dasnih metri\u010dno formulai\u010dnih bluesov, z nekaj vzorci soula. Odmerjeni soli \u010dlanov skupine so bili \u010dedalje bolj drzni, zrnati, emocionalni. Za\u010del se je dogajati koncert. Po\u010dutje vseh v dvorani je bilo izvrstno, blues je bil v zraku. Glasbeniki so kuhali, me\u0161trali. Sredi \u0161pila je na oder mened\u017eer vodji prinesel stol. Tedaj se je B.B. King \u017ee boril s sladkorno boleznijo, odkrito leta 1990, in preveliko te\u017eo. Dvakrat ali trikrat je ponujeno stolico z odlo\u010dno gesto zavrnil, zaskrbljeni mened\u017eer mu jo je sredi podajanj bluesov in prepri\u010devanj kon\u010dno uspel potisniti na oder, da se je vsedel. To ni spremenilo poteka koncerta. Zdaj je letel, zapored so padali You Upset Me Baby, Sweet Little Angel, Please Love Me, Sweet Sixteen, Let The Good Time Roll, same bluesovske klasike z za\u010detka petdesetih let, predloge drugih, iz katerih je King izdelal svoj podpis. Ko je za na\u010drtovani konec urezal The Thrill Is Gone s funky zibajo\u010do mehkobo, ob kateri je bend galantno gibal do konca, se je utrgalo vsem. Vidno vzneseni gospod, ki si je potne srage otiral z belim robcem, je v tistem kitarskem tonu, dveh, ki ni telovadna sola\u017ea rokohitrecev, tem zavibriranem, toplem, \u010dustvenem, govore\u010dem tonu podajal tisto, po kar smo pri\u0161li, po vez preteklosti s sedanjostjo, ki jo je poosebljal. Zatem je sledil \u0161e standardni sprehod do publike, pozdravi z njo in delitev kitarskih trzalic z njegovimi insignijami, kar je med kitarskimi epigoni vseh vrst vredna trofeja. In \u0161e dva dodatka. Cvr\u010dalo je. Kak\u0161en koncert in kak\u0161en B. B. King. Tedaj zve\u0161, kako je nalesti se bluesa. Navle\u010di se nanj. Arhai\u010dno sodoben, celo moderen je bil, vir navdiha, preprostih emocij in \u0161torij, ki se izka\u017eejo za kompleksne, dvoumne, objete v perfekten glasbeni zavoj, ki je razpet med sofisticiranimi aran\u017emaji in neposredno enostavnostjo, z glasovno vezjo, ki te prive\u017ee nase.<\/p>\n

Kinga sem videl \u0161e dvakrat, enkrat je bil povsem rutinski, malone brezvoljen, leta 1997 na mariborskem Lentu pa smo videli njegov zelo spodoben koncert, bluesovsko revijo v polni dvorani Tabor z nekaj izvrstno odigranimi in odpetimi pesmimi. Bluesovsko revijo? To\u010dno tako. Prevladujo\u010da podoba bluesa z raz\u0161irjeno bluesovsko mitologijo o \u00bbbad manu<\/em>\u00ab, \u010drnobnemu zlobcu, je seveda ta, da ga igra sam samcat socialni obrobne\u017e, individualni neprilagojenec, potujo\u010di polprofesionalni pevec, ki ga imajo punce rade, ker je svoboden, bolj prost kot drugi, tak, ki bega z ro\u017e’ce na drugo ro\u017e’co, iz enega kraja v drugi kraj. To je mit, ki so ga zgrabili in za svoje potrebe raz\u0161irili in obnavljali mladi blues-rockerji, sprva britanski, pozneje tudi drugi.<\/p>\n

Toda svetovni koncerti na Kingovih turnejah so pri\u010dali o ne\u010dem povsem drugem, o tem namre\u010d, da je blues popularna godba, dodelana forma, tudi posel v kulturi in s kulturo, ki se je lahko razvila le v skupnosti, ki ga je rabila, se z njo izra\u017eala, identificirala, vzpostavljala, povedala zamol\u010dano, se ob njem smejala in zadr\u017eevala jok, veselila navzven in zapirala v osamo, podo\u017eivljala izgubo, ki je sicer zvedena na raven osebne izgube, ljubezenske prevare (mistreatment<\/em>), a je v tem \u0161ir\u0161a, preme\u0161\u010deno dru\u017ebena. V tem je bil blues zelo poseben socialni komentar, liri\u010den, a dru\u017ebeno ob\u010duten in dojeman.<\/p>\n

B. B. King ga je originalno in kreativno pripeljal do ravni, kjer je postal prava potujo\u010da bluesovka revija, del zabavi\u0161\u010dnega posla, industrije plo\u0161\u010d v \u010dasih, ko je predvojno fonografsko oznako race music<\/em> zamenjala politi\u010dno primernej\u0161a rhythm and blues<\/em>, od leta 1949 naprej.<\/p>\n

\"king\"<\/a><\/p>\n

Doma je bil iz Misisipija, iz bomba\u017ene Delte, sin kme\u010dkih proletarcev na zakupljeni zemlji. Toda zgledoval se je pri popularni bluesovski formi manj\u0161ih orkestrov s pihali Louisa Jordana in T-Bonea Walkerja, \u010drpal iz formalno dodelanih in harmonsko bogatej\u0161ih predvojnih bluesov, denimo tistih Lonnieja Johnsona. Dedi\u0161\u010dino notori\u010dne Delte in njene kulture sredi socialnega pekla za \u010drnsko skupnost je prevajal v moderno, mestno formo, ki jo je izmojstril \u017ee okrog leta 1951. Svojo tehni\u010dno slabost, ni znal igrati slide kitare kot njegov bratranec Bukka White, je prevedel v imenitno prednost, njegovo iznajdbo pojo\u010dega vibrata na elektri\u010dni struni; skope razko\u0161ne poteze, ki so elipti\u010dno odpirale nau\u010deno harmonijo.<\/p>\n

Pozabljamo, da je Riley \u2013 Blues Boy \u2013 King do leta 1966 nastopal izklju\u010dno pred \u010drnsko publiko. Ni bil ravno del bluesovskega preporoda\u00ab\u0161estdesetih let kakor\u00a0 na novo odkriti \u00bbcountry\u00ab blues pevci ali mestni elektri\u010dni bluesmani, kot je bil Howlin Wolf. S svojim bluesom je \u0161ele konec \u0161estdesetih pri\u0161el pred belopolto publiko, jo osvojil in postal \u00bbkralj bluesa\u00ab, bluesovski aristokrat. Do tedaj je po\u010del tisto, kar so po\u010deli \u0161tevilni popularni glasbeniki, na leto je z avtobusom in svojo revijo obredel \u0161tevilne kraje in odigral tudi do 300 koncertov. Koncertna revija v elegantne obleke oble\u010denih glasbenikov pred ob\u010dinstvom, ki se je za dogodek pripravilo podobno in iz njega naredilo dostojanstveno, a tudi spro\u0161\u010deno slavje manj\u0161inske skupnosti, je bila ravno izkaz hotenj skupnosti. Podobno kot njegove \u0161tevilne singlice in pozneje albumi, ki so jih vrteli v d\u017euboksih in na doma\u010dih gramofonih. Blues je predstavljal okno v svet, v\u010dasih je bil svetovljanski, drugi\u010d hermeti\u010dno zaprt.<\/p>\n

Pojdimo v Chicago jeseni 1964. V Regal Theater, ki je podobno kot dvorana Apollo v Harlemu veljal za sveti\u0161\u010de \u010drnske urbane godbe. Kdor je nastopal v njem, je bil komercialno in kulturno pomemben, pripoznan ustvarjalec. Poslu\u0161amo \u017eivi Kingov album, Live at The Regal<\/em>; to je \u0161ele drugi posnetek nastopa blues glasbenika na koncertu pred \u00bbnjegovo\u00ab publiko, zabele\u017een na albumu. Blues je bil prej glasba singlic, plo\u0161\u010d z dvema komadoma. B.B. King se z orkestrom razdaja publiki z vokalnimi izpadi, s pro\u0161njo, ki je freneti\u010dna, ekscentri\u010dna v primerjavi z bolj perfektno izvedeno podobo na studijskih posnetkih. Prav ima Charles Keil, ko trdi, da je \u00bbizku\u0161nja posnete glasbe bolj \u010darobna in apolini\u010dna od pogleda na note ali na zapisani aran\u017ema; normativni posnetki povzdignejo \u017eivi nastop v nekaj posebnega, abnormalnega in ni\u010d manj \u010darobnega\u00ab (v Urban Blues<\/em>, 1966).<\/p>\n

Obenem je na mestu zgodovinsko vpra\u0161anje, koliko \u010dasa so \u010drnska skupnost in njeni glasbeniki rabili, da so prilagodili utrjeni bluesovski stereotip (bele) dominantne kulture, ga predelali in v njem vzpostavili svojo identiteto, torej od obdobja blues craze<\/em> za \u010dasa prve svetovne vojne, vklju\u010dno s snemanji in plo\u0161\u010dami blues novelties<\/em> belih vaudeville glasbenikov v letih od 1912 do 1920. In to identiteto je prek masovne publike gradila na modernem mestnem bluesu Leroyja Carra konec dvajsetih let, kasneje pa\u010d v bluesu T-Bonea Walkerja, ki ga je razvijal konec tridesetih in z njim dominiral v \u0161tiridesetih, B.B. Kinga v petdesetih letih in Bobbyja Blue Blanda v \u0161estdesetih letih. Upo\u0161tevajo\u010d pozna \u0161tirideseta in zgodnja petdeseta se v opazovanju mainstreama z vdorom elektri\u010dnega bluesa v Chicagu, Detroitu in Memphisu nekaj vendarle zgodi, nekaj, kar nikakor ne gre v teko\u010do evolucijsko linijo glasbenega \u017eanra, tako ljubo glasbenim genealogom. Ta \u00bbelektro\u0161ok\u00ab v mestu, kakor ga je prek industrije majhnih neodvisnih zalo\u017eb poosebljal Muddy Waters, je enostavno pomenil, da je urbana manj\u0161inska \u010drnska skupnost mainstream stereotip zavrnila, se za trenutek, za nekaj let vrnila \u00bbnazaj v preteklost\u00ab, ker je v starem slogu rabila oporo v socialnem polo\u017eaju, ki jo je spominjal na rasno segregirani ameri\u0161ki Jug. B. B. King je bil tu nekje vmes, modernej\u0161i, bolj \u00bbslick\u00ab, rafiniran, komercialnej\u0161i, vendar v formi, ki jo dodeloval sam. Njegova uporaba kitare, emocionalnega skopega tona, ki je govoril ve\u010d kot ognjevite sola\u017ee, prefinjen, preudaren, mehak, prijeten glas, ki se je v\u010dasih porazgubil v raztegnjenem visokem falzetu, zaradi tega je bil druga\u010den, nekje vmes med starim in novim.<\/p>\n

Poglejmo druga\u010de, srednje velika bluesovska uspe\u0161nica je konec petdesetih let in v za\u010detku \u0161estdesetih let pomenila med 60.000 in 100.000 prodanimi izvodi za \u010drnsko publiko, kar so bile za takratni beli blues \u00bbpreporodovski\u00ab trg povsem nepojmljive \u0161tevilke. Toda blues na\u0161tetih glasbenikov tedaj \u017ee dale\u010d ve\u010d ni bila komercialno dominantna forma na R&B lestvicah. V ospredju je bil k performancu naravnan, v eksuberantni retoriki gospel pridigarjev peti soul<\/em>, ki je \u0161el \u010dez motiv izgubljene ljubezni, ustaljene in kanonizirane v bluesu. Blues je bil manj fleksibilen in preve\u010d repetitiven, zvo\u010dno in harmonsko manj progresiven kot soul in za \u010drnsko skupnost preve\u010d mo\u010dan v spominu kot pesem zatiranih, planta\u017eni\u0161kih \u010dasov. Tak blues B.B. Kinga je konec \u0161estdesetih let prevzela in na piedestal postavila belska angle\u0161ka\/ameri\u0161ka rock srenja in ga, po prvem velikem izklju\u010dno blues festivalu leta 1969 v Ann Arborju, predstavila povsem novi, beli rock publiki z okusom za blues, njegov poseben zven in kulturne konotacije. Leto poprej je Albert King kot odmev na aktualno dru\u017ebeno stanje med bele \u0161tudente, nove blues vernike, poslal geslo – Blues Power<\/em>! Emancipacijska percepcija bluesa med novo publiko in tudi novimi, belimi izvajalci (revivalisti in blues-rockerji) je \u0161la svojo pot, ki je\u00a0 \u017ee takrat odprla zoprno aktualno vpra\u0161anje soobstoja urbanih godb manj\u0161in ob dominantni evroameri\u0161ki popularni glasbi, ki jo uravnavajo mehanizmi glasbene industrije.<\/p>\n

B.B. King je v tem polju ves \u010das dobro krmaril in se mu prilagodil. Ves \u010das je odkrito in dobrodu\u0161no priznaval, da so mu pot k novi, drugi karieri utrli njegovi mladi rockerski posnemovalci, ki so ga pozneje vabili na odre,\u00a0 albume, video spote. Postal je svetovna ikona bluesa, gost vseh najve\u010djih odrov, pa tudi manj\u0161ih, kakor je bil tisti \u00bbmoj\u00ab orfejski koncert v Gradcu. Od zvezdnika \u010drnske bluesovske skupnosti do svetovnega razna\u0161alca ob\u010dutenja skoz glasbo, ki ne jenja in grabi v najbolj nepri\u010dakovanih trenutkih. B.B. King je bil zadnji bluesovski aristokrat.You upset me<\/em>, baby<\/em>.<\/p>\n