{"id":11989,"date":"2015-05-19T20:39:02","date_gmt":"2015-05-19T18:39:02","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=11989"},"modified":"2015-05-20T10:29:59","modified_gmt":"2015-05-20T08:29:59","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-48","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=11989","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (48)"},"content":{"rendered":"

\"mr\"<\/a><\/p>\n

Marc Ribot & Rootless Cosmopolitans : Requiem for What’s His Name <\/em><\/strong>(Crepuscule, 1992)<\/p>\n

 <\/p>\n

Naj ta izbor pospremi leto\u0161nji obisk Jazza Cerkno. Tudi zato, ker si je Bo\u0161tjan Cvek leta prizadeval na festival pripeljati Marca Ribota, a se je vedno nekje zataknilo. V Cerkno strunar Ribot prihaja z alterrock bendom nove muzike – Ceramic Dog. Z njim muzicirata Shahzad Ismaily (bas, kitara, elektrofonija) in Ches Smith (bobni, elektrofonija). Za uvod v drugi album svetovljanov brez korenin iz leta 1992 pa naj rabi del besedila, ki sem ga za drugo glasilo spisal maja lani v New Yorku, ravno v \u010dasu, ko je Ribot praznoval \u0161estdesetletnico in kot poudarjeni gost\/slavljenec festivala Undead Music<\/em> nastopal s \u0161tirimi svojimi dejavnimi bendi in \u0161e solo. Pri zadnjem je z akusti\u010dno kitaro z avtorsko godbo variacij petih tem, malone leitmotivov<\/em>, imenitno spremljal, pod\u010drtal, namo\u010dil, taktno glasbeno komentiral mojstrovino nemega filma, Chaplinovega The Kid<\/em>.<\/p>\n

– Marca sem spoznal leta 1992 na ljubljanski Drugi godbi. Prvo sre\u010danje z glasbenikom, ki je vse o\u010daral s posebnim kitarskim zvenom na albumu Toma Waitsa Rain Dogs<\/em> in koncertih newyor\u0161kega benda The Lounge Lizards, se je razvnelo ob bluesu Lightnina Hopkinsa in debati o klavrni usodi dr\u017eavnega socializma, razmerah na Balkanu in v Evropi. Bil je dober za\u010detek prijateljstva. Na evropski turneji je bil kot vodja lastnega benda Rootless Comopolitans. Zbujal je pozornost, tako kot je tista leta zbadala raznovrstna, napadalna in drzno eklekti\u010dna muzika njegovih kolegov s t.i. newyor\u0161ke downtown scene. V skupini je igral nenadkriljivi klaviaturist Anthony Coleman. Spoznala sta se na nekem koncertu na hitro sestavljene skupine. Po edinem \u0161pilu, ki je bil polomija, sta se poklicala: \u00bbEj, tole je bilo tako zani\u010d, da morava nekaj zaigrati skupaj.\u00ab Marc je na vajo prinesel solato not z zapletenimi komadi, ki jih ne bi mogli zvaditi v enem tednu. Tako so za\u010deli muzicirati svetovljani brez korenin. Niso bili apoliti\u010dni. Ta kro\u017eek glasbenikov je na Marcovo pobudo 8. januarja 1993 v klubu Knitting Factory organiziral enega prvih mednarodnih koncertov v podporo Bosni \u2013 S.O.S. Bosnia <\/em>\u2013 in se jasno politi\u010dno opredelil glede vojne agresije v Bosni in Hecegovini. Podobno je ravnal tudi ob izraelski zasedbi Zahodnega brega in si nakopal gnev znotraj lastne skupnosti.<\/p>\n

Takrat se je zdelo, da za glasno novo muziko in avantjazz s spodnjega Manhattna ni meja. Krog glasbenikov, v katerem so vsaj za medije prednja\u010dili glasbeniki judovskega porekla, so vabili na evropske jazzovske festivale, v New Yorku pa je imel koncertno zato\u010di\u0161\u010de v malo ve\u010djem klubu z zadostno medijsko podporo, v The Knitting Factory, pozneje v klubu Tonic. Glasbeniki z neodvisne novatorske margine so ekonomsko la\u017eje dihali pribli\u017eno desetletje in pol. Danes tak preboj nekoga z newyor\u0161kega dowtowna, kot ga je na primer do\u017eivel skladatelj in saksofonist John Zorn, ni ve\u010d mogo\u010d. Tik pred mno\u017ei\u010dnim zapiranjem manj\u0161ih klubov na Manhattnu leta 2005 je Ribot napisal intelektualno po\u0161ten \u010dlanek o skrbi za glasbeno obrobje, v katerem je opozarjal na dolgoletno samozaslepljenost glasbenikov na sceni glede lastne mo\u010di na prostem trgu, tudi na klju\u010dno vlogo, ki so jo odigrale javne subvencije in podpora doma in v Evropi, bodisi v obliki reguliranih ali nizkih najemnin prostorov bodisi v obliki javne podpore evropskih glasbenih prizori\u0161\u010d, od katerih so bile odvisne eksistence newyor\u0161kih glasbenikov, ki so \u017eiveli od glasbe, koncertov, turnej in snemanj plo\u0161\u010d. Razmerje med kulturo in ekonomijo, umetnostjo in kapitalizmom je bilo zmerom zapleteno. Ustvarjalci se morajo podrejati muhavemu umetnostnemu trgu. Njihov polo\u017eaj v primerjavi z drugimi uglednimi izobra\u017eenskimi poklici nikoli ni bil gotov. V dana\u0161njih newyor\u0161kih razmerah, ki so vse pahnile v boj vseh proti vsem, se zamajejo tudi tradicionalno mo\u010dna solidarnost, ustvarjajo se klike, ohlapne interesne koalicije, ki sproti razpadajo in se zberejo od \u00bbprojekta do projekta\u00ab. Polo\u017eaji se hitro menjajo: kontrakulturnik postane konformist, upornik podpornik vladajo\u010dega stanja, naprednjak konservativec. Iluzije se razblinjajo sproti. New Yorku se je medtem vsaj deloma skrhala mo\u010d svetovnega glasbenega hegemona na podro\u010dju novih glasbenih snovanj. Je \u017eivo glasbeno mesto, ki daje izjemne muzike, toda izgublja tiste primerjalne prednosti v mednarodnem merilu, zaradi katerih je v njem nastalo toliko dobrih glasbenih norosti. Marcova ocena je, da so glasbeniki v mestu postali podobni sezonskim lovcem in nabiralcem, manj poljedelcem, ki skrbno obdelujejo polje. To se na muzikah na dolgi rok pozna. Glasbeniki iznajdevajo kratkoro\u010dne strategije pre\u017eivetja, eni se povle\u010dejo vase, drugi organizirajo kolektivne akcije. Marc je med slednjimi. Zaradi pridobljenega ugleda je delu stare garde la\u017eje. (iz Dnevnika<\/em>, 27.5.2014) –<\/p>\n

Vsaj za New York velja, da Ribota poslu\u0161ajo vse generacije, ne samo stari feni in dekleta, ki so ga imela zmerom rada. Njegov alterrock trio Ceramic Dog je koheziven bend, ki v zaostrenih razmerah kolikor se da redno vadi, zna menjati razpolo\u017eenja, strukturirane komade z igro navdiha, a ves \u010das goji staro newyor\u0161ko eti\u010dno dr\u017eo paneksperimentalizma. Avantpankovska priredba stoletne protestne sindikalisti\u010dne delavske pesmi \u00bbKruh in vrtnice\u00ab (Bread and Roses<\/em>) je njegov podpis. Njegov trio z 80-letnim freejazzovskim basistom Henryem Grimesom in chica\u0161kim bobnarjem Chadom Taylorjem (izvira iz krogov AACM) je njegova najbolj sr\u010dna zasedba. Album tria Live at the Village Vanguard<\/em> (PI Recordings, 2014), \u0161e prej pa niz koncertov med tedensko rezidenco v legendarnem jazz klubu leta 2013, je kritika dve leti zapored uvrstila med najbolj\u0161e dogodke leta v mestu. To zares ne izgleda slabo za kitarista, ki je kot mlad fant iz Newarka (New Jersey) leta 1978 pri\u0161el v New York z veliko \u017eeljo, da bi postal jazzovski kitarist, kar nikoli ni zares postal. Levi\u010dar, ki se je priu\u010dil igranja kitare kot desni\u010dar (ni\u010d politi\u010dnega ni v tem, lepo prosim). Tako ga je v rani mladosti navadil njegov haitijski u\u010ditelj kitare, skladatelj Frantz Casseus.<\/p>\n

In zdaj k na\u0161emu robnemu albumu. Je drugi album prvega resni\u010dnega benda, ki ga je zbral skupaj. Mimogrede, tudi Ribota daje preganjavica \u00bbdrugih albumov\u00ab, ki je del rockovske in \u0161e kak\u0161ne druge mitologije, \u010de\u0161, nekaj je posneti nori, izzivalen prvenec, toda bend se potrdi ali pade z drugim albumom. Z njegovo popotnico je tedaj pri\u0161el v Ljubljano na Drugo godbo. Prvi\u010d je sicer pri nas nastopil leto prej v okviru potujo\u010dega festivala Knitting Factory, v njegovem paketu je bila skupina The Jazz Passengers Roya Nathansona in Curtisa Fowlkesa, torej \u0161e dveh \u010dlanov druge postave The Lounge Lizards.<\/p>\n

Sledi tega, kar so ustvarjali z Johnom Luriejem so ponekod sli\u0161ne, a jasen je tudi odmik od posebne muzike Lizardsov. A na tem albumu je sli\u0161ati \u0161e kaj ve\u010d, mnogo ve\u010d. Referen\u010dni razpon je tako \u0161irok, da boli glava: tu so najbolj drzne, napadalne hrupne pasa\u017ee, ki so odlikovale newyor\u0161ki \u00bbno wave\u00ab od konca sedemdesetih let, zasli\u0161ite prevajanje harmolodi\u010dnega upogibanja in spletanja melodij in harmonij Ornetta Colemana na punkovski na\u010din, nekje boste zasli\u0161ali kak\u0161en \u00bborientalski\u00ab element, znamenje Marcove fascinacije nad godbami z Balkana, zlasti nad zvokom gajd in \u0161e posebej nad tradicionalno glasbo s kvarnerskega otoka Krk, bluesa ni samo za prgi\u0161\u010de (Ribot je tedaj \u017ee nekajkrat muziciral z vzornikom Hubertom Sumlinom, kitaristom in snovalcem zvoka Howlina Wolfa, njegovo mladostno uvajanje v bendih velikanov soula in R&B-ja je vedno sli\u0161no, emocionalno poudarjeno v igri). To je idiosinkrati\u010dno strunarstvo, virtuozno samonau\u010denega je vsepovsod na pretek, tudi po barvi zvoka in zafrknjenih intervalih v solih, teh enkratnih Ribotovih sprotnih in na\u0161tudiranih pogruntav\u0161\u010din. In nazadnje, tu je \u0161e donesek vseh na albumu, a zlasti Anthonyja Colemana. Njegov komad, \u0161tikelc, kompozicija, skladba \u2013 kakor vam ljubo \u2013 \u00bbLa Monte’s Nightmare\u00ab (ni posvetilo, prej skladateljev komentar predstav in izpeljank iz virov o\u010deta newyor\u0161kega avantgardnega eksperimentalizma La Monte Younga) je paradigmati\u010dnem zgled nove muzike <\/em>downtownerjev; duhovit, poln dramati\u010dnih preobratov, ti\u0161ine in crescendov, impulzivne norosti in reda, je prava bomba in vsaj zame eden komadov komadov, ki jih je proizvedel newyor\u0161ki downtown<\/em> in zaradi katerih je prodiral v na\u0161a u\u0161esa, \u0161iril dojemanje glasbenega, mo\u017enosti, razbijanja stare delitve dela na skladatelja in glasbenika, pobalinskega izzivanja in trde glasbene logike. Vse to daje album Requiem for What’s His Name<\/em>. Je briljantno nemogo\u010d album benda, ki se dela in se nikoli do konca ne more narediti, z nekaj kreativne avtodestruktivnosti v sebi, ki se z godbo nadgrajuje in jo sproti postavlja pod vpra\u0161aj. Tudi z vokalom, ki ni nikoli lepo petje, na pol deklamacija je, popa\u010dena, pomenljiva, ne\/smiselno anti, drugje pa bizarno liri\u010dna. A pripoveduje kulturno zafrknjene, polemi\u010dne \u0161torije, na primer v \u00bbYo, I Killed Your God\u00ab (ne pozabimo, to so \u010dasi kratkega samooklicanega gibanja \u00bbradikalna judosvka kultura\u00ab, ki mu je Marc ho\u010de\u0161 no\u010de\u0161 pripadal, \u010deprav je prvotno predlagal, da bi se imenovali Loud and Pushy Music<\/em>, kar bi imelo \u00bbopisno vrednost in bi se izognili besedam, ki jih niso mogli definirati\u00ab).<\/p>\n

Kdo so bili \u010dlani benda na snemanju tega albuma? Na\u0161teli bomo samo osnovno postavo: Anthony Coleman (klaviature, elektri\u010dne orgle, sampler), Marc Ribot (elektri\u010dne kitare, mala tuba, glas), Sim Cain (bobni; biv\u0161i \u010dlan benda Henryja Rollinsa), Roy Nathanson (saksofoni, ex-Lounge Lizards, The Jazz Passengers), Ralpy Carney (saksofoni, \u010dlan zasedb Toma Waitsa in \u0161e prej sopotnik alterrock scene iz Akrona, Ohio, iz katere so iz\u0161li Pere Ubu), sodelovali so \u0161e Zeena Parkins (harfa), Wilbo Wright (kitara), Brad Jones (bas). V Ljubljani so na Drugi godbi odigrali kot kvintet: Ribot, Coleman, Carney, Caine in mladi basist Chris Wood (na svoji prvi evropski turneji, pozneje \u010dlan tria Medeski, Martin & Wood). To so Rootless Cosmopolitans. To smo po malem vsi, v\u010dasih negotovi, v\u010dasih trmoglavo zares, tudi takrat, ko je treba. Bend, \u010digar ideje, realizirane, neuresni\u010dene in neuresni\u010dljive, je Ribot prena\u0161al v naslednje bende, jih obra\u010dal na glavo, komade razgrajeval in ponovno sestavljal, kakor v Ceramic Dog. Requiem for What’s His Name <\/em>je zgleden primerek nove muzike<\/em> downtowna.<\/p>\n

 <\/p>\n