{"id":12046,"date":"2015-05-26T11:27:28","date_gmt":"2015-05-26T09:27:28","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=12046"},"modified":"2015-05-26T12:04:12","modified_gmt":"2015-05-26T10:04:12","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-49","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=12046","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (49)"},"content":{"rendered":"<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/Remmy.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone  wp-image-12048\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/Remmy.jpg\" alt=\"Remmy\" width=\"245\" height=\"245\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/Remmy.jpg 225w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/Remmy-150x150.jpg 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/Remmy-36x36.jpg 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/Remmy-110x110.jpg 110w\" sizes=\"auto, (max-width: 245px) 100vw, 245px\" \/><\/a><\/p>\n<p><strong>Remmy Ongala &amp; Orchestre Super Matimila : <em>Songs for the Poor Man <\/em><\/strong>(Real World, 1989)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Tole je histori\u010dni poklon Nove Muske pred leto\u0161njo izvedbo Druge godbe. Je tudi priznanje temu, da Druga godba od svojih za\u010detkov vztraja in redno predstavlja afri\u0161ke godbe in izvajalce. Robni album je s tedanjih glasbenih svetovnih robov (seveda gledano s polo\u017eaja \u00bbcentra\u00ab), a pravzaprav iz osr\u010dja popularne godbe, s katerim smo se v tistih letih vsi po vrsti \u0161ele zares spoznavali. In se \u010dudili, v\u010dasih soo\u010dali z lastno nevednostjo, lastnim \u017eanrskim telebanstvom in ujetostjo v \u00bbzgodbe\u00ab, ki so nam jih pripovedovali zahodni glasbeni \u010dasopisi (MTV je ravno prihajal). \u0160e dobro, da smo bili v teh krajih po zaslugi Radia \u0160tudent in \u0161e kak\u0161nih subjektov vseeno sumni\u010davi in \u00bbindie\u00ab, \u010de \u017ee ne \u00bbalter\u00ab, se pravi, da je <em>mainstream<\/em> vedno spremljala zdrava doza skepse. Bili smo hudo zvedavi in \u00bbodkrivali\u00ab glasbe. Ko smo se dejansko sre\u010dali s temi godbami, niso spustile. Tanzanijski \u010dudodelec, \u00bbdoktor\u00ab Remmy Ongala, godbeni vra\u010d, ki je v pesmih trosil socialne komentarje, ni bil prvi glasbenik iz Afrike, ki je nastopil na Drugi godbi, bil pa je prva resni\u010dna afri\u0161ka zvezda na na\u0161ih odrih. V tem ni nobenega pretiravanja.<\/p>\n<p>Za obuditev spomina naprej poglejmo program Druge godbe 1989, ki se je odvijala v ljubljanskih Kri\u017eankah od 25. maja do 3. junija 1989. Kdo je tedaj nastopal? Seznam je z dana\u0161nje perspektive zares impresiven: Pixies (ZDA), Remmy Ongala &amp; Orchestre Super Matimila (Tanzanija), Trio Kras (Slovenija), Viz\u00f6nto (Mad\u017earska), Iva Bitova &amp; Pavel Fajt (\u010ce\u0161koslova\u0161ka), Frontline Assembly (Kanada), Trevor Watts&#8217; Moire Music (VB, Gana), The Lounge Lizards ( ZDA). Dober nabor, \u0161irok zamah tedaj aktualnih muzik in zasnove Druge godbe (od newyor\u0161kih ubrisancev, prek benda <em>electronic body music<\/em> &#8211; EBM, do folk eksperimentalcev, preporodovcev, novega jazza z afri\u0161ko noto do aktualnega benda neodvisnega rocka in afri\u0161ke zvezdnika iz Tanzanije, ki je avtorsko priredil svojo verzijo kongo\u0161kega <em>soukousa).<\/em><\/p>\n<p>Kar zadeva afri\u0161ke godbe, smo dandana\u0161nji vsi \u00bbzamorci\u00ab. Po zaslugi prena\u0161alcev zvoka, posrednikov godb (recimo, Radia \u0160tudent in njegovega \u00bbafri\u0161kega ghost programa\u00ab), glasbenih enciklopedij, glasbeno turisti\u010dnih vodi\u010dev in etnomuzikolo\u0161kih \u010dlankov, tudi prireditev\/festivalov, kot je Druga godba, smo kar doma\u010di s konkretnim zvenenjem, opisanim z izrazi, kot so <em>kwela<\/em>, <em>afro-beat<\/em>, <em>soukous<\/em>, <em>swahili jazz<\/em>, <em>mbakanga<\/em>, <em>palm-wine guitar<\/em>, <em>chimurenga<\/em>, <em>mbalax<\/em>, <em>kongo rumba<\/em>, <em>highlife <\/em>in<em> hiplife<\/em>, <em>isikatamija<\/em>, <em>ingoma<\/em>, <em>juju<\/em>, <em>benga beat<\/em>, <em>rai<\/em>, mandska glasba griotov ipd. Vsak od omenjenh \u017eanrskih izrazov ozna\u010duje zgodovinski afri\u0161ki glasbeni slog, ve\u010dina so urbani popularni glasbeni slogi. Tak slog je artikuliral in opredelil vrednote poslu\u0161alske skupnosti v razli\u010dnih afri\u0161kih dru\u017ebah, najve\u010dkrat v mestnih dru\u017ebah. Poimenovanja ka\u017eejo, da se je slog ustalil in da vzbuja pri\u010dakovanja. A glasbeni slogi in njihove razpoznavne oblike se nenehno utrjujejo, potrjujejo, dinami\u010dno spreminjajo. Glasbeniki in poslu\u0161alstvo v afri\u0161kih mestih niso bili ni\u010d manj dejavno soudele\u017eeni v preoblikovanje godb kot v tradicionalnih va\u0161kih skupnostih. Godbe na notranje protisloven na\u010din odra\u017eajo nov na\u010din \u017eivljenja v razredni dru\u017ebi in ne ponujajo enozna\u010dnih odgovorov na \u00bbve\u010dne\u00ab dualizme med tradicijo in modernostjo, hegemonijo in odporom, o izomorfiji med socialno strukturo in glasbenimi praksami, o etni\u010dnem in nacionalnem ter afri\u0161kem in zahodnem v godbah. Urbanizacija je prinesla nove potrebe, ki jih tradicionalne godbe niso mogle zadovoljiti. Ustvarjanje sinkreti\u010dnih oziroma hibridnih glasbenih oblik, ki so hkrati \u00bbavtenti\u010dne in sodobne, doma\u010dinske, a ne izolirane ali provincialne, afri\u0161ke, ampak ne etni\u010dno ekskluzivne\u00ab (tako Coplan) je bil ustvarjalen odziv priseljencev na nove dru\u017ebene razmere, na \u00bbdetribalizacijo\u00ab afri\u0161kih dru\u017eb v mestih.<\/p>\n<p>Mesto, kjer je muziciral in se iz rev\u0161\u010dine prek poklicnega igranja godbe izvil Remmy Ongala (1947 \u2013 2010) je glavno mesto Tanzanije, Dar Es Salaam. Ongala je bil sicer doma iz Konga (Zaira), prihajal je iz kraja na meji s Tanzanijo. V glavno tanzanijsko mesto se je k stricu preselil po materini smrti, ko je moral skrbeti za dru\u017eino. Tedaj je tudi \u017ee muziciral, leta 1978 je bil \u010dlan skupine Orchestre Makassy, leta 1981 pa se je pridru\u017eil 18-\u010dlanskem orkestru Matimila, ki ga je \u00bbsponzoriral\u00ab lokalni poslovne\u017e. Panafri\u0161ka godba tega \u010dasa je bil kongo\u0161ki <em>soukous,<\/em> \u00bbkongo\u0161ka rumba\u00ab, kakr\u0161no je trosil veliki Franco, v osnovi odli\u010dna, inovativna kitarska godba. Orkester Matimila, ki ga je Ongala posvojil, je njegova originalna izvedenka tega zvoka, ki se ga je ob drugih vzdevkih prijel vzdevek \u00bbswahili jazz\u00ab.<\/p>\n<p>Pogled v tedanjo vzhodno Afriko razkrije, da je do srede sedemdesetih let razbohoteni srednji razred v Nairobiju raje poslu\u0161al kongo\u0161ko <em>rumbo<\/em> v lingal\u0161\u010dini kakor \u00bbsurove\u00ab kenijske ali tanzanijske pevce v svahil\u0161\u010dini. Na primer, Kongovci so na za\u010detku sedemdesetih let obvladovali 80 odstotkov kenijskega glasbenega trga, v socialisti\u010dni Tanzaniji precej manj, tudi po zaslugi dr\u017eavne politike in radijskih oddaj tanzanijskega radia. Tanzanija v sedemdesetih letih skoraj ni imela glasbene industrije (zalo\u017eb), ta \u00bbosama\u00ab pa je spodbudila zelo \u017eivo lokalno sceno. S\u010dasoma so z dominantnimi zvoki iz Konga za\u010deli tekmovati tanzanijski bendi s svojo razli\u010dico \u00bbsvahilskega jazza\u00ab, ki je po prodoru prek radijskih valov za\u010del osvajati \u0161e nairobijske no\u010dne klube in hotelska plesi\u0161\u010da ter prevladoval v osemdesetih letih. Remmy Ongala je bil del tega tanzanijskega vala, ki je pljusnil tudi v sosednji Kongo (tedanji Zaire) in s\u010dasoma seveda tudi na evropske bregove \u00bbworld music\u00ab.<\/p>\n<p>Remmy je bil odli\u010den pevec in izvrsten elektri\u010dni kitarist. Tule nekaj velja re\u010di o vlogi kitare v afri\u0161kih godbah. Pri izoblikovanju regionalnih afri\u0161kih slogov je sredi\u0161\u010dno vlogo zavzela elektri\u010dna kitara. Njena raz\u0161irjena raba je v mnogo\u010dem dolo\u010dila razvoj in medsebojno prepletanje regionalnih slogov, ki so zajemali iz karibskih, zahodnih ali tradicionalnih afri\u0161kih virov. Kitaristi so iz slednjih \u010drpali iz melodi\u010dno-ritmi\u010dnih vzorcev raz\u0161irjenega afri\u0161kega prstnega klavirja (<em>mbira<\/em>, <em>kalimba<\/em>), kar velja za kongovsko rumbo ali <em>\u010dimurengo<\/em> v Zimbabveju, ali pa iz tehnik igranja na strunska glasbila v zahodni Afriki.<\/p>\n<p>Tehnolo\u0161ka inovacija, raba elektri\u010dne kitare in mikrofonizacija, je omogo\u010dila vklju\u010devanje \u0161tevilnih tradicionalnih glasbil, predvsem tolkal, ki so v enakomeren ritmi\u010den pulz zahodne popularne formule ponovno vnesla mnogotere ritme. A raba netradicionalnih glasbenih prvin v popularni glasbeni predstavi, kakr\u0161na so elektri\u010dna glasbila in nova besedila pesmi, za urbana ob\u010dinstva ne pomeni, da so kaj izgubila na svoji tradicionalnosti. Glasbene spremembe niso premo\u010drtna sukcesija slogov, zvrsti ali dolo\u010denih glasbenih elementov. So nepredvidljiv proces. V dolo\u010denih slogih se zgodijo, medtem kot druge glasbene sestavine ostanejo stabilne.<\/p>\n<p>Tanzanijski plesni popularni slogi so ostali pod vplivom kongo\u0161ke muzike, toda imeli so svoj zven zaradi razli\u010dnih vokalnih slogov in slogov igranja kitare, pa tudi zaradi uporabe svahil\u0161\u010dine. To se sli\u0161i v Ongalovi godbi.<\/p>\n<p>Album <em>Songs for the Poor Man <\/em>je prvi njegov album, ki ga je snemal v tujini, to\u010dneje maja 1989 v Londonu, v studiu zalo\u017ebe Petra Gabriela Real World, povezane s festivalom Womad, ki je bil Gabrielova ideja iz leta 1980 in pozneje pomembna naveza z Drugo godbo v njenih za\u010detkih predstavljanja afri\u0161kih glasbenikov. To je \u00bbworld music\u00ab zalo\u017eba, da ne bo zablod, smo v tem polju, ki pa tedaj \u0161e ni bilo tako kontaminirano. V njem je bilo dovolj prave \u017eelje, \u010de ho\u010dete, pristne radovednosti, zavedanja o multikulturnosti dru\u017eb, kar je pozneje v\u010dasih \u0161lo po povsem krivih poteh.<\/p>\n<p>Remmy Ongala je z malim orkestrom, s tremi kitaristi (!) v Ljubljano pri\u0161el takoreko\u010d naravnost iz studia, navit, razpolo\u017een, \u0161irokega nasme\u0161ka. Tak\u0161ne kitarske muzike, ve\u010dplastne, podprte z dobro baterijo in odprte z mehkim petjem, Ljubljana \u0161e ni sli\u0161ala. Za hip pozabite Stevea Reicha, ma kak\u0161ni Sonic Youth, kitarske simfonije Glenna Brance \u2026 Splet kitarskih vrtincev, \u0161trikanja fraz in anticipacij je (bil) tak, kakor da bi sli\u0161ali podvojeni orkester. Izjemna pop muzika \u00bbdoktorja\u00ab. Vsaj zame eden od desetih najbolj\u0161ih koncertov vseh Drugih godb do sedaj. Pika.<\/p>\n<p>Nizamo nekaj posameznih komadov s tega albuma, na koncu pa \u0161e fin dokumentarec o Remmyju Ongali, <em>Bongo Beat iz leta 1996<\/em>, vreden ogleda in pozornosti. Afri\u0161ka druga godba <em>par excellence<\/em>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/UuDVHHeUEi8\" width=\"560\" height=\"315\" frameborder=\"0\" allowfullscreen=\"allowfullscreen\"><\/iframe><\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/HALstA5Ggok\" width=\"420\" height=\"315\" frameborder=\"0\" allowfullscreen=\"allowfullscreen\"><\/iframe><\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/3eqO3VaYm5M\" width=\"420\" height=\"315\" frameborder=\"0\" allowfullscreen=\"allowfullscreen\"><\/iframe><\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/kcfyTSOE_Bo\" width=\"420\" height=\"315\" frameborder=\"0\" allowfullscreen=\"allowfullscreen\"><\/iframe><\/p>\n<p>Film <em>Bongo Beat<\/em> (1995\/1996):<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/FqC14rhBTy4\" width=\"560\" height=\"315\" frameborder=\"0\" allowfullscreen=\"allowfullscreen\"><\/iframe><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Robni albumi, devetin\u0161tirideseti\u010d. Remmy Ongala &#038; Orchestre Super Matimila in Songs for the Poor Man.<\/p>\n","protected":false},"author":20,"featured_media":12048,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[110],"tags":[],"class_list":["post-12046","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-robni-albumi"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12046","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/20"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=12046"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12046\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12051,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12046\/revisions\/12051"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/12048"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=12046"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=12046"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=12046"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}