Tak\u0161na pa\u010d\u00a0 je <\/em>(She’s Funny that Way<\/em>, Peter Bogdanovich, glasba Ed Shearmur, 2015) \u010ceprav se tale film propagira kot izjemna komedija, bi se morali vpra\u0161ati predvsem to, kaj bi naj bilo na njem tako komi\u010dnega. Nekje je bilo okoli tega filma celo mo\u017eno prebrati mnenje enega od gledalcev, ki pravi, da se v kinu \u017ee zelo dolgo ni tako zabaval. Nad tem bi se bilo potrebno kar precej zamisliti, saj gre iz povedanega sklepati vsaj dvoje: ali je zabava zanj nekaj, kar resni\u010dno pod\u017eiga najbolj elementarne, sublimne vzvode in jih preko frustracije spreminja v smeh, ali pa se komi\u010dno spreminja v tem obnorelem svetu v nekaj, kar bi moralo obra\u010dati zrcalo v dru\u017ebo in pri\u010dati o tem, kako se trpke zagate intimnega sveta spreminjajo v obscenosti voajerizma in privo\u0161\u010dljivosti. Oboje je, to moramo priznati, vredno ob\u017ealovanja.<\/p>\n Komi\u010dnost, o kateri je bilo prelitega \u017ee vsaj toliko \u010drnila, kakor o tragi\u010dnosti, je tanka linija med razli\u010dnimi svetovi. \u010ce je Karel \u010capek dejal, da je humor najbolj demokrati\u010dna \u010dlove\u0161ka navada, potem se moramo pa\u010d z njim strinjati. V razli\u010dnih oblikah humorja pa\u010d lahko na razli\u010dne na\u010dine u\u017eivamo \u2013 od ironije in parodije do sarkazma, od satire in \u0161ale do humoreske. Priznati pa moramo, da je ta film predvsem vrsta najrazli\u010dnej\u0161ih drobcev, citatov, opomb, dvojnih in trojnih smiselnih in nesmiselnih zasukov, nestrpnosti, homofobije, zamer, pohotnosti, la\u017ei, sprenevedanja, zahrbtnosti, zavisti, \u010distunstva, narcisizma, zamerljivosti in nesmislov. \u010ce je to humor, potem je \u017eirafa kolodvor, bi rekli. Toda zgodba filma gre takole: \u200b\u0161armantni broadwajski re\u017eiser Arnold Albertson (Owen Wilson) si med pripravami na svojo najnovej\u0161o gledali\u0161ko igro privo\u0161\u010di no\u010d s simpati\u010dno brooklynsko prostitutko Isabello \u00bbIzzy\u00ab Patterson (Imogen Poots). Preden se poslovita, ji Albert, nepobolj\u0161ljivi romantik, impulzivno podari velikansko vsoto denarja, s katerim bi lahko pustila poklic in uresni\u010dila svoje sanje. Stvari pa se zapletejo, ko se \u00bbIzzy\u00ab naslednjega dne pojavi na avdiciji za vlogo prostitutke v njegovi predstavi. Sledijo zme\u0161njave, ki spremenijo \u017eivljenja vseh vpletenih \u2013 vklju\u010dno z Arnoldovo \u017eeno Delto (Kathryn Hahn), glavnim igralcem ‘predstave’ Sethom (Rhys Ifans), pisateljem Joshuo (Will Forte) in celo Isabellino nevroti\u010dno psihiatrinjo Jane (Jennifer Aniston). Originalno glasbo za film je prispeval Ed(ward) Shearmur (rojen 1966), pa je dobro, da mu prisluhnemo.<\/p>\n Skladatelj Edward Shearmur ima za seboj \u017ee ve\u010d kot 70 filmskih partitur \u2013 nekatere bolj, nekatere manj uspe\u0161ne, zagotovo pa je filmsko javnost nase opozoril s svojim glasbenim prispevkov v filmu Let bele golobice<\/em> (The Wings of the Dove<\/em>, Iain Softley, 1997). Pri njegovi filmografiji je morda opaziti, da so mu bli\u017eje romanti\u010dne komedije, saj moramo med njimi omeniti vsaj To sladko bitje<\/em> (The Sweetest Thing<\/em>, Roger Kumble, 2002), ki je po glasbenem ‘okusu’ precej podobno sedanji partituri za Tak\u0161na pa\u010d je<\/em>. Morda se je obrusil v filmu Vladavina ognja<\/em> (Reign of Fire<\/em>, Rob Bowman, 2002), z druga\u010dno komi\u010dnostjo pa se ponovno spopadal v filmu Johnny English<\/em> (Peter Howitt, 2003), kar je Rowan Atkinsonova parodijo na Jamesa Bonda. Njegova mo\u010dnej\u0161a in prepri\u010dljivej\u0161a partitura prihaja kasneje s filmom Usodna prevara<\/em> (Derailed<\/em>, Mikael Hafstr\u00f6m, 2005), sedaj pa \u0161e v filmski drami Preden zaspim <\/em>(Before I Go to Sleep<\/em>, Rowan Joffe, 2014), z eno od najprepri\u010dljivej\u0161ih vlog Nicole Kidman in Colina Firtha. Kakorkoli \u2013 Shearmur ni mogel prav mnogo pokvariti ali izbolj\u0161ati filma, ki ga je Peter Bogdanovich tokrat precej samozavestno postavil na ogled. Kakorkoli \u2013 Shearmur se \u0161e ni odlo\u010dil, da bi javno objavil svojo glasbo kot soundtrack ali pa vsaj kot score, kar lahko sicer tudi pomeni, da z njo ni preve\u010d zadovoljen. Po eni strani lahko ima tudi prav. Po uvodni glasbi, kar je (ponovno citat) song Cheek to Cheek<\/em> (Irving Berlin v izvedbi Freda Astaira), se Shearmur nekako potopi v film in mu ve\u010dinoma zvesto sledi.<\/p>\n
\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/Shes-funny-that-way_2-600x300.jpg\")
<\/a><\/strong><\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/Shes-funny-that-way_3-600x338.jpg\")
<\/a>\u017de takoj v za\u010detku lahko zapazimo simpati\u010dno glasbeno temo, ki je namenjena glavnemu burke\u017eu, torej zmedenemu in pohotnemu re\u017eiserju, katerega bi naj prepoznali kot izrednega dobrotnika in ni\u010d hudega slute\u010dega umetnika, ki se pa\u010d razdaja. To, da ima \u017eeno in otroka je samo postranski podatek, glasba ga obdaja z izredno pozitivno energijo in privablja v najbolj ko\u010dljivih situacijah vedno smeh na lica gledalcev. Res je, da gre za komedijo zme\u0161njav, vendar gre tudi za tragedijo zadreg. Druga glasbena tema, ki se je zdela Shearmurju smiselna, je vsekakor tista, ki jo zapi\u0161e ob bok mladi prostitutki Izzy. Ne moremo mimo ideje, da je pravzaprav tudi v tem filmu ta najstarej\u0161a obrtnica prikazana kot naj\u010distej\u0161e bitje pod soncem (pa ne moraliziramo), kakor je to bilo \u017ee v filmu \u010cedno dekle<\/em> (Pretty Woman<\/em>, Garry Marshall, 1990), kjer je prostitutko upodobila Julia Roberts. In evo \u2013 ni ga junaka na svetu, ki bi ji to kakorkoli zameril \u2013 \u0161e ve\u010d: njen nebe\u0161ko bogati lover Richard Gere jo celo ‘izvle\u010de’ ven in tega posla. In tu je \u0161e pradavni film na to temo: Zajtrk pri Tiffanyju <\/em>(Breakfast at Tiffany’s<\/em>, Blake Edwards, 1961), kjer je vesela prostitutka nekoliko anoreksi\u010dna Audrey Hepburn. Toda kdo bi ji to zameril, saj ne po\u010dne ni\u010d tak\u0161nega, kar bi bilo graje vredno. V filmu celo prepeva in naredi pevsko kariero z izvedbo pesmi Moon River<\/em> (Henry Mancini, besedilo Johnny Mercer). Tako nekako stavi tudi Shearmur na vesele tone in nas preko njih popelje v razli\u010dne zadrege.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/Shes-funny-that-way_4-600x382.jpg\")
tista, ki ho\u010de prina\u0161ati na filmska platna resni\u010dnost filmskega pogleda. Tako, kakor recimo Indonezijski film Teater ubijanja<\/em> (The Act of Killing<\/em>, Joshua Oppenheimer, 2012) in pa njegov sequel, Pogled ti\u0161ine<\/em> (The Look of Silence<\/em>, Joshua Oppenheimer, 2014). Oba stremita za dru\u017ebeno katarzo, ki jo je (morda) mo\u010d dose\u010di skozi filmski pogled na nekaj, kar je tako stra\u0161no resni\u010dno, grozno in izprijeno v svojem bistvu, da preko tesnobe pripelje do osvoboditve. \u010ce pa to ni predstava, ki jo v filmu Tak\u0161na pa\u010d je<\/em> po\u010dne Arnold (Wilson), potem pa res ne vemo ve\u010d, kam gre ta svet. In prepri\u010dani smo lahko, da pri tem do\u017eivijo tudi gledalci svoje notranje katarze, sme\u0161ne (smejo\u010de) osvoboditve svojih potla\u010ditev drobnih osebnih la\u017ei, prevar in nezvestobe, pa se privo\u0161\u010dljivo nasmejijo vsem (na filmskem platnu) razkrinkanim gre\u0161nikom in gre\u0161nicam. Tudi to je lahko u\u017eitek, res.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/05\/Shes-funny-that-way_5-600x203.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"