{"id":12279,"date":"2015-06-12T12:51:29","date_gmt":"2015-06-12T10:51:29","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=12279"},"modified":"2015-06-12T13:01:54","modified_gmt":"2015-06-12T11:01:54","slug":"ornette-coleman-1930-2015","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=12279","title":{"rendered":"Ornette Coleman (1930 &#8211; 2015)"},"content":{"rendered":"<p><em>Objavljeno na <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=2053\" target=\"_blank\">Novi Muski<\/a> 5. januarja 2011 p<\/em><em>o koncertu Ornette Coleman Quarteta v Mondavi Centru v Davisu, v Kaliforniji, 20. 11. 2010<\/em><\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Ornette Coleman - Tomorrow is the question!\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/_n7Y71h4-JI?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>RAZMI\u0160LJANJE O GLASBI IN POLITIKI<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: left;\">Pred kratkim sem v Davisu v Kaliforniji, ZDA, \u0161el poslu\u0161at <em>Ornetta Colemana<\/em> s kvartetom. Nastopil je v lokalnem kulturnem centru Mondavi, po strukturi in lokalnem pomenu podobnemu ljubljanskemu Cankarjevemu domu. V polni dvorani so sedeli ve\u010dinoma ugledni me\u0161\u010dani in profesorji ter kopica \u0161tudentov. Ve\u010der je bil zaznamovan s harmonijo protislovij in nasprotij, v dru\u017ebenem in glasbenem smislu. Vljudno, predvsem, a ne izklju\u010dno belsko ob\u010dinstvo je nadvse spo\u0161tljivo sprejelo enega izmed ikon ameri\u0161ke popularne kulture, navsezadnje je pred nekaj leti le prejel Pulitzerjevo nagrado. Pa vendar jih je skromni mo\u017eakar z dru\u0161\u010dino uspel zmesti. Aplavzi so bili dokaj zmerni. \u010ce bi igral tako, kot je igral konec petdesetih, ko je povzro\u010dil revolucijo v jazzu, bi to bilo danes za obi\u010dajno ob\u010dinstvo nekaj povsem razumljivega \u2014 avantgardna umetnost, pa vendar nekako udoma\u010dena. Mno\u017eica je bila pripravljena na avantgardo, ampak avantgardo iz petdesetih, ne pa sodobno avantgardo. Ornette Coleman se neprestano razvija, njegova umetnost je vitalna in z njo je \u0161el v svojih ve\u010d kot petdesetih letih ustvarjanja \u017ee skozi mnoge preobrazbe. In ravno to je tisto, kar ga \u0161e vedno dela zanimivega in predvsem relevantnega za sodobna u\u0161esa. Po mojem mnenju je Ornette ponovno v obdobju celovite preobrazbe, kar so\u010dasno pomeni tudi ponovno revolucijo v njegovem igranju, tudi navzven, pa \u010deravno dandanes ni ve\u010d prostora za velike revolucije.<\/p>\n<p style=\"text-align: left;\">Jedro Ornettovega ustvarjanja je ponovno akusti\u010dna mala zasedba, kot na za\u010detku. Pa tudi repertoar je ve\u010dinoma sestavljen iz njegovih zgodnjih kompozicij in tudi kasnej\u0161ih standardov (na primer <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=23QVY94tAj0&amp;list=RD23QVY94tAj0#t=17\" target=\"_blank\"><em>Dancing in Your Head<\/em><\/a>), ki poleg zna\u010dilne barve Ornettovega saksofona poskrbijo za prepoznavnost in enkratnost njegovega stila. Poleg tega pa je tudi pristop sve\u017e, kot je bil sve\u017e konec 50-ih let prej\u0161njega stoletja, vendar na druga\u010den na\u010din. Staro vino v novih sodih, ki so\u010dasno povratno obarvajo staro vino z novim priokusom in z novimi \u017elahtnimi barvami. In ravno to je po mojem mnenju zmedlo ob\u010dinstvo: videli in sli\u0161ali so nekaj prepoznavnega, skorajda klasi\u010dnega (v dvojnem smislu, kot prepoznavno kulturno ikono in prepoznavne kompozicije), pa vendar v nekako neprepoznavni formi (to novo Colemanovo obdobje se je za\u010delo \u017ee pred nekaj leti, kar smo lahko opazili na primer na njegovem nastopu v ljubljanskih Kri\u017eankah v sklopu ljubljanskega jazz festivala leta 2004).<\/p>\n<p style=\"text-align: left;\">In kaj je novega v Ornettovem ustvarjanju? Njegov novi pristop je ve\u010dplasten. Ne samo zato, ker se dogaja na ve\u010d nivojih, ampak zato, ker je glasbeno dobesedno ve\u010dplasten, sestavljen iz so\u010dasno zvene\u010dih nasprotij. Vsa pretekla Ornettova obdobja so bila zaznamovana s precej homogenim pristopom. Njegova glasba je vedno delovala enotno in usklajeno. Glasbeniki so vedno sledili eden drugemu, tako harmonsko in melodi\u010dno kot ritmi\u010dno. \u010cetudi je bil Ornettov stil v obdobju, ko je igral s svojo zasedbo <em>Prime Time<\/em>, nekak\u0161na me\u0161anica funka in free jazza, je ta hibrid u\u010dinkoval zelo organsko in enovito. Ornettov novi pristop pomeni odmik od homogenosti k antagonisti\u010dni heterogenosti, k nekak\u0161ni polimodalnosti v naj\u0161ir\u0161em pomenu besede. Ne polimodalnosti v harmonskem smislu (na primer sopostavljanju dveh ali ve\u010d oddaljenih harmonij ali tonalitet, na primer C-dura in Fis-dura, ki zvenita so\u010dasno, kar je bilo pri njem v manj\u0161i meri prisotno \u017ee od za\u010detka), ampak polimodalnosti v smislu hkratnosti razli\u010dnih glasbenih modalitet: atmosfer, filingov, glasbenih stilov ali \u017eanrov, nenazadnje tudi melodij, ritmov in harmonij. Ena skladba s koncerta je bila nadvse zgovorna v tem smislu. Basist je pri\u010del z igranjem Bachove suite za \u010delo, nakar se mu je Ornette pridru\u017eil s svojim tipi\u010dnim atonalnim igranjem, Ornettov sin <em>Denardo Coleman<\/em> na bobnih pa je vse podkrepil z rhythm &amp; blues bobnanjem. In to ni bila izjema. Denardo in Coleman sta ves \u010das igrala v dveh vzporednih modusih, tako ritmi\u010dno kot tudi glede dinamike in filinga. In prav tako basist in kitarist. Kot da bi se free jazz raz\u0161iril iz dvo- v trodimenzionalnost. \u010ce je free jazz prej pomenil so\u010dasno neodvisno igranje v razmeroma homogeni enotnosti, sedaj novi, postmoderni Colemanov free jazz pomeni so\u010dasno igranje v razli\u010dnih neodvisnih glasbenih svetovih (seveda Coleman tu ni osamljen primer postmodernega jazza). Kot da bi poslu\u0161ali sodobno razcepljeno \u010dlove\u0161ko du\u0161o ali harmonijo sveta skozi trenje sodobnih dru\u017ebenih antagonizmov, zakritih z ble\u0161\u010de\u010dim leskom liberalne politike in politi\u010dne korektnosti. Tako se tudi Ornettova nova glasba ble\u0161\u010di skozi harmoni\u010dno disonan\u010dnost hkrati utripajo\u010de in navidezno nekompatibilne ve\u010dplastnosti. Osemdesetletnik zdaj igra manj silovito in v fragmentih, kot modrec, ki uporablja manj besed, da pove ve\u010d. Ornette nenazadnje veliko razmi\u0161lja o paradoksu, kjer imamo na eni strani dru\u017ebene in rasne razlike in razcepljen svet ter na drugi neizpodbitno, ampak nedosegljivo enakost ljudi (glej na primer <a href=\"http:\/\/laist.com\/2010\/11\/01\/laist_interview_ornette_coleman.php\" target=\"_blank\">intervju z Ornettom Colemanom<\/a>).<\/p>\n<p style=\"text-align: left;\">Naj zaklju\u010dim recenzijo z besedami borca za \u010dlovekove pravice <em>Ivoryja Perryja<\/em>, kot jih je povzel <em>George Lipsitz<\/em> v nedavnem govoru. Ko so intervjujali Perrya in ga ob tem slavili kot nekoga, ki je bil pred svojim \u010dasom (\u201cahead of time\u201c), je Perry odgovoril (zaradi idiomatskosti govora navajam v angle\u0161\u010dini): <em>\u201cAhead of my time? How can I be ahead of my time? This is my time. I\u2019m on time. Maybe somebody else is late!\u201d<\/em> (glej <a href=\"http:\/\/www.greens.org\/s-r\/41\/41-06.html\" target=\"_blank\">http:\/\/www.greens.org\/s-r\/41\/41-06.html<\/a>). Ornette Coleman je kot vedno v toku s \u010dasom, tako glasbeno kot v svoji dru\u017ebeni refleksiji. Manj lahko to trdimo za (njegova) ob\u010dinstva. Pot, ki jo je prehodil od homogenosti do heterogenosti v svojem glasbenem stilu, odra\u017ea pot spoznanja od sanj o svobodi, ki jih je Ornette konec 50-ih in v za\u010detku 60-ih let prej\u0161njega stoletja skozi svojo glasbo ponudil kot model za politiko prihodnosti, do grenkega spoznanja in tudi opozarjanja o prisotnosti in neizbe\u017enosti sodobnih dru\u017ebenih antagonizmov in so\u010dasnosti razlik, ki se manifestirajo kot navidezne enakosti. Ali pa mogo\u010de ponuja tudi mnogo kompleksnej\u0161i model, ki se ga moramo \u0161ele nau\u010diti \u017eiveti?<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V spomin iz spletnega arhiva Nove Muske<\/p>\n","protected":false},"author":38,"featured_media":2054,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13,5],"tags":[],"class_list":["post-12279","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clanki","category-koncerti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12279","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/38"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=12279"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12279\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12284,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12279\/revisions\/12284"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2054"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=12279"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=12279"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=12279"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}