{"id":12407,"date":"2015-06-18T01:59:14","date_gmt":"2015-06-17T23:59:14","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=12407"},"modified":"2015-06-18T08:37:42","modified_gmt":"2015-06-18T06:37:42","slug":"dylanove-pesmi-iz-bluesa-in-folka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=12407","title":{"rendered":"Dylanove pesmi iz bluesa in folka"},"content":{"rendered":"<p><em>Starosta rockovskega peresa in interpretacije \u017ee \u010detrti\u010d prihaja v na\u0161e kraje, tokrat nedolgo po izidu albuma <\/em>Shadows In The Night<em>, s katerim je spet podrl rekord kot najstarej\u0161i izvajalec, ki je z albumom osvojil vrhove glasbenih lestvic, in na katerem je na svoj na\u010din interpretiral del t. i. \u201cameri\u0161ke pesmarice\u201d, torej del zakladnice, ki jo v zavesti nosi vsakdo, ki je kdajkoli segel v skrinjo zgodovine popularne glasbe. Nekateri mu o\u010ditajo, da se je s predelavami teh pesmi prodal standardom, drugi album hvalijo kot eno bolj\u0161ih interpretacij starih pesmi; <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=11193\" target=\"_blank\">na straneh Nove Muske<\/a> smo se pridru\u017eili tem drugim. Hiter vpogled v programe njegovih nedavnih koncertov (17. 5. 2015 je zadnji datum, ki smo si ga ogledali) pove, da na novej\u0161ih nastopih izdatno \u010drpa iz repertoarja zadnjih let, oplazi nov album in navr\u017ee \u0161e nekaj lastnih evergreenov. V Ljubljani se je zadnjikrat oglasil leta 2010, in \u010de je verjeti sporedom, bomo tokrat sli\u0161ali precej novih izvedb, seveda tudi z zadnjega avtorskega albuma <\/em>Tempest<em> (2012).<\/em><\/p>\n<p><em>Dylan se k nam vra\u010da v obdobju, ko je njegova medijska prisotnost pri nas precej\u0161nja \u2013 pri Mladinski knjigi sta letos namre\u010d iz\u0161li kar dve njegovi knjigi (prevod izbranih pesmi <\/em>Ni \u0161e mrak<em> in revidiran ponatis avtobiografije <\/em>Zapiski<em>) \u2013 pa tudi plo\u0161\u010do Shadows In The Night je, z nekaterimi drugimi albumi vred, \u0161e vedno mo\u010d dobiti v trgovinah s plo\u0161\u010dami. V soboto, 20. 6. 2015, boste na 1. programu Radia Slovenija lahko spremljali oddajo glasbenega urednika, zgodovinarja in poznavalca Janeta Webra, ki skozi glasbo, prevode in glasbenozgodovinske-literarnoteoreti\u010dne teze spregovori o razli\u010dnih aspektih Dylanovega ustvarjanja. V spodnjem \u010dlanku iz arhiva tiskane<\/em> <em>Muske (\u0161t.11-12, 2004) <\/em><em>si izpod njegovega peresa osve\u017eimo spomin na nekaj teh pomembnej\u0161ih aspektov pred koncertom v Sto\u017eicah 25. junija.<br \/>\n<\/em><\/p>\n<p style=\"text-align: right;\">\u00a0<em>Matej Krajnc<\/em><\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Bob Dylan - Stay with Me (Official Audio)\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/tt1BBubMHzM?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>DYLANOVE PESMI IZ BLUESA IN FOLKA<\/strong><\/p>\n<p>\u0160tevilne Dylanove pesmi imajo korenine v \u017ee sli\u0161anem in povzemajo po pesnikih, svetopisemskih prerokih, pevcih bluesa in ponarodelih virih. Dylanove melodije sli\u0161imo pri drugih glasbenikih in v\u010dasih \u0161ele po preverjanju datumov snemanj dojamemo, da je bil o\u010ditno Dylan tisti, ki se je zgledoval, si sposodil \u017ee znane vzorce iz bogate zakladnice ameri\u0161ke glasbe in jih priredil svojemu videnju. Pi\u0161emo o vplivu bluesa, folka in drugih godb v Dylanovih pesmih.<\/p>\n<p>O Bobu Dylanu je bilo napisano ve\u010d kot 500 knjig. Ve\u010dina pi\u0161e o njegovem zasebnem \u017eivljenju, velikih nakladah, aferah in razprodanih koncertih, le nekaj novinarjev pa si je drznilo pisati o Dylanovih delih. V popularni glasbi je malo izvajalcev, katerih stvaritve tako pogosto prina\u0161ajo o\u010ditne reference iz glasbene zgodovine kot Dylanove, in mogo\u010de prav v trdnih temeljih, zgrajenih na ljudski glasbi, ti\u010di odgovor, zakaj je tako uspel in zakaj ga \u0161e danes poslu\u0161ajo mno\u017eice.<\/p>\n<p><em><strong>Vpliv Joan Baez<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Dylan je hodil od glasbenika do glasbenika, od uglednih koncertnih dvoran do zadnje beznice, in srkal najrazli\u010dnej\u0161e vplive; imel je ve\u010d prijateljev z bogatim glasbenim znanjem in od vsakega je vzel najbolj\u0161e. Na\u0161a koncertna znanka Joan Baez ga je na znamenitem festivalu v Newportu predstavila svojemu ob\u010dinstvu, \u0161tudij njenega zgodnjega repertoarja pa nam daje vedeti, da je bila velikokrat dale\u010d pred Dylanom in da je \u017ee v letih 1960\u201362 igrala in snemala skladbe, o katerih se Dylanu ni niti sanjalo in jih je ve\u010dkrat \u0161ele desetletja pozneje vklju\u010dil na plo\u0161\u010de ali v koncertni repertoar. O tem vplivu smo v Muski pisali v oceni pesmarice Joan Baez. Vendar je bil Dylan praviloma hiter! \u010ce na primer presunljivega bluesa Roberta Johnsona, ki pomeni vrhunec ameri\u0161ke glasbe tridesetih let minulega stoletja, ni poznal in je zanj sli\u0161al samo v pogovorih, si je sposodil plo\u0161\u010de, jih skrbno poslu\u0161al in si zapomnil, kar je bilo vredno spomina. Blues je imel posebno rad in v ve\u010d Dylanovih pesmih so folkloristi pozneje, velikokrat desetletja po izidu, na\u0161li ko\u0161\u010dke besedil iz bluesov, ki jih je bilo resni\u010dno te\u017eko poznati, saj so bili na nosilcih malone nedosegljivi, zaradi preprostega pode\u017eelskega jezika in pomanjkanja transkripcij pa za mladega Ameri\u010dana iz mesta te\u017eko razumljivi. Lastnik neke specializirane trgovine s tak\u0161no glasbo, ki je prodajala po po\u0161ti, je povedal, da se spomni de\u010dka iz Minnesote, ki je \u017ee v poznih petdesetih letih po telefonu naro\u010dal plo\u0161\u010de bluesa. Pravi, da se je pisal Zimmerman in da se je bil tudi debelo uro pripravljen pogovarjati o bluesu. Nadobudne\u017e, ki ni odra\u0161\u010dal v rev\u0161\u010dini, temve\u010d v judovski dru\u017eini srednjega razreda, si je pa\u010d privo\u0161\u010dil tudi tak\u0161ne razmeroma drage u\u010dne ure o bluesu.<\/p>\n<p><em><strong>Od Guthrieja do bluesa<\/strong><\/em><\/p>\n<p>\u010ce odmislimo prve Dylanove posnetke, katerih ve\u010dina nikoli ni uradno iz\u0161la in jih zalo\u017eba Sony \u0161ele danes vklju\u010duje v razli\u010dne zbirke, se nam prvo vpra\u0161anje o izvirnosti Dylanove glasbe porodi \u017ee ob poslu\u0161anju <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=p81Uv2g3Nns\" target=\"_blank\">prvenca<\/a> iz leta 1962. Album s preprostim naslovom Bob Dylan namre\u010d vklju\u010duje tudi skladbo <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=rrxUQjOHB6E\" target=\"_blank\"><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Song To Woody<\/span><\/em><\/a>, ki je prvo Dylanovo pomembnej\u0161e avtorsko delo. Simpati\u010dno skladbico je posvetil enemu izmed svojih prvih vzornikov, Woodyju Guthrieju, in si za osnovo izbral kar melodijo iz Guthriejeve skladbe <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=oz7oguguIZE\" target=\"_blank\"><em>1913 Massacre<\/em><\/a>. Od Guthrieja do bluesa je bil kajpak samo korak in na prvencu je aluzij na blues \u0161e veliko, mogo\u010de celo najve\u010d od vseh Dylanovih albumov. Da ne bo pomote, Dylanu bi velikokrat lahko o\u010ditali neizvirnost, vendar je po drugi strani res, da je znal \u0161ir\u0161emu ob\u010dinstvu popolnoma neznane glasbene stvaritve pribli\u017eati na vsem dojemljiv na\u010din, predvsem pa je razdajal svoja \u010dustva in z njimi je glasbena dela drugih naredil tako privla\u010dna. Namen tega pisanja torej ni razkrinkati velikega umetnika, ki je mo\u010dno zaznamoval glasbo minulega stoletja in je \u0161e danes delaven koncertni izvajalec, ampak razkriti neizmerno mo\u010dne vire njegovega navdiha, posebno tiste iz bluesa. Tudi v znani skladbi <em>Blowin&#8217; In The Wind<\/em>, pravi himni zgodnjih \u0161estdesetih let, ki je do\u017eivela vrsto prepevov, s slovenskim Toma\u017ea Domicelja na \u010delu, in za katero so Dylana po krivem obto\u017eevali, da jo je kupil od nekega \u0161tudenta, naletimo na znano referenco. Dylan je pesem ve\u010d kot o\u010ditno napisal po vzoru starega su\u017eenjskega (ali protisu\u017eenjskega) napeva z naslovom <em>No More Auction Block<\/em>, znanega s koncertnega repertoarja <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=SfbpsmbxE2c\" target=\"_blank\">Odette<\/a>, pevke, ki je leta 1974 prvi\u010d nastopila v Ljubljani, leta 2002 pa nas je \u0161e enkrat prepri\u010dala, da blues pomlaja.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Blowing In The Wind (Live On TV, March 1963)\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/vWwgrjjIMXA?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p><em><strong>Sre\u010danje z Jerryjem Garcio<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Dylanova glasba je torej privla\u010dna iz akademskih razlogov, nemalokrat prav zaradi tako razvejenih korenin. Dylan je imel ob nastajanju skladbe Blowin&#8217; In The Wind ve\u010d svetovalcev in ni poslu\u0161al samo nasvetov Joan Baez. Prijateljeval je z Jackom Elliottom, Davom Van Ronkom in \u0161tevilnimi drugimi nadarjenimi nadobudne\u017ei, ki so tudi \u010drpali iz bluesa, vendar je samo njemu uspel veliki met. Z Van Ronkom sta se celo sprla, saj je Dylan skladbo <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=_o3s238szZk\" target=\"_blank\"><em>House Of The Rising Sun<\/em><\/a> posnel v Van Ronkovem aran\u017emaju in jo brez njegove privolitve uvrstil na prvenec. Kakorkoli, o\u010darljivo je, da je nekdo poznal tako veliko glasbe, jo znal spremeniti v nekaj svojega in z njo osvojiti mno\u017eice. Dylanovi glasbeni vzori so po glasbeni obliki, aran\u017emaju in vokalni izvedbi najve\u010dkrat bolj zapleteni kot njegove priredbe, ki so jih poslu\u0161alci velikokrat vzeli za svoje, ne da bi vedeli, da gre tako reko\u010d za poustvarjena dela. \u010ce bi kateri drug umetnik v letih 1992 in 1993 posnel plo\u0161\u010di, kot sta <em>Good As I Been To You<\/em> in <em>World Gone Wrong<\/em>, ju verjetno ne bi izdala nobena zalo\u017eba; na videz \u0161e ve\u010dji nesmisel pa je, da bi, gledano iz kriti\u0161kega zornega kota, tak\u0161ni plo\u0161\u010di lahko posnel tudi nadarjen za\u010detnik ali glasbenik, ki si konce tedna lep\u0161a z igranjem na mestnih ulicah in nima \u010dastihlepnih namenov. Je \u017ee tako, da je v glasbi velikokrat pomembneje, kdo je podpisan, kot pa, kaj je na plo\u0161\u010di. Tega se o\u010ditno zaveda tudi Dylan, saj je plo\u0161\u010do Good As I Been To You s ponarodelimi pesmimi folka in bluesa prebrisano sklenil z besedami: <em>\u201cIf you want any more you can sing it yourself \/ \u010ce \u017eelite ve\u010d, si lahko zapojete sami.\u201d<\/em> Prilepil jih je stari otro\u0161ki pesmici <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=8c8kO5RQIQo\" target=\"_blank\"><em>Froggie Went a Courtin&#8217;<\/em><\/a>, kot bi dal vedeti, da ne poveli\u010duje svojih izvedb in da ljudsko pesem lahko poje in spreminja kdorkoli. Kitarist in pevec Jerry Garcia iz skupine The Grateful Dead, ki je leta 1987 sodeloval z Dylanom in ga seznanil z nekaterimi ljudskimi skladbami, je povedal: <em>\u201cTedaj ni veliko pisal in mislim, da je iskal novo smer, v katero naj bi popeljal pesmi \u2026 Pogovarjali smo se o Elizabeth Cotten, Mississippi Sheiks, Earlu Scruggsu, Billu Monroeju, Gusu Cannonu in Hanku Williamsu. Nekaj skladb omenjenih ljudi smo igrali na vajah, jaz pa sem Bobu pokazal ve\u010d pesmi: Two Soldiers, Jack-A-Roe, John Hardy in \u0161e nekatere druge. Te\u017eava je bila v tem, da se je zdelo, da bi Bob raje preigraval te kot vadil svoje.\u201d<\/em> Garcia je o\u010ditno Dylana oku\u017eil s svojo veliko ljubeznijo do bluegrassa.<\/p>\n<p><em><strong>Pridige na plo\u0161\u010dah<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Na Dylanovo glasbo je pametneje gledati z bolj resni\u010dnega in la\u017ee dolo\u010dljivega gledi\u0161\u010da in jo sku\u0161ati poslu\u0161alcu pribli\u017eati z nazornimi primerjavami, saj so te \u0161e vedno najlep\u0161a in v svetu popularne glasbe najzahtevnej\u0161a oblika kritike, ki za name\u010dek od ocenjevalca zahteva znanje, \u010deprav nikakor ne smemo odmisliti, da tradicija ljudske pesmi nima dolo\u010dljivega za\u010detka, zato se tudi tak\u0161ni prijemi hitro izjalovijo, saj se v ena\u010dbi kar naenkrat pojavi znak za neskon\u010dnost. Z ljudsko pesmijo je tako kot s \u0161alami in legendami: vsi jih poznajo, nih\u010de pa ne ve, kdo si jih je izmislil. Plo\u0161\u010d, ki so tako ali druga\u010de povezane z Dylanovo umetnostjo, je za obse\u017eno zbirko, in \u010de boste vsaj klju\u010dne poslu\u0161ali, boste lahko brez zadrege rekli, da ste sli\u0161ali veliko dobrega akusti\u010dnega bluesa iz dvajsetih in tridesetih let, vrsto ponarodelih balad, ki so po razli\u010dnih poteh pri\u0161le v Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike in tam za\u017eivele na novo v bluegrassu in \u0161e prej v tako imenovanem starem countryju z za\u010detka snemalne industrije, ter gospelov, ki so jih peli bodisi \u010drnci bodisi belci. Tudi zalo\u017eniki so to dojeli in tako je zdaj na trgu ve\u010d kompilacijskih plo\u0161\u010d, ki razkrivajo korenine Dylanove glasbe. Dylanova besedna umetnost sicer korenini tudi v beatni\u0161ki literaturi Jacka Kerouaca, Allena Ginsberga in Williama Burroughsa, posebno pozornost pa si brez dvoma zaslu\u017ei svetopisemska tematika, s katero se je v\u010dasih bolj, v\u010dasih manj o\u010ditno spogledoval. \u010ce ste kdaj prespali v kak\u0161nem ameri\u0161kem hotelu, ste gotovo opazili, da je v vsaki sobi obvezna biblija. Ne glede na versko prepri\u010danje ali ateizem moramo vedeti, da biblija lepo razkriva \u010dloveka, in ni\u010d \u010dudnega, da so svetopisemski junaki in dogodki prevzeli tudi Dylana. Biblijo kajpak pogosto zasledimo tudi v bluesu in zalo\u017eba <a href=\"http:\/\/www.document-records.com\/\" target=\"_blank\">Document<\/a> je prav pred kratkim za\u010dela izdajati tudi plo\u0161\u010de pridigarjev, posnete v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja.<\/p>\n<p>Po mnenju poznavalcev Dylanovega opusa gre na Dylanovo kr\u0161\u010dansko obdobje gledati kot zgolj na eno izmed \u0161tevilnih obdobij njegovega umetni\u0161kega ustvarjanja, v katerem je napisal nekaj \u010dudovitih pesmi in imel vrsto koncertov, na katerih je bilo \u010dutiti njegovo \u017eeljo po odkrivanju nezemeljskega. V tem obdobju je bil Jezus zanj \u0161e kako \u017eiv, sporo\u010dila Svetega pisma pa dokon\u010dna in o njih ni dvomil. O tem, da je Dylan kot Jud pravzaprav slabo poznal razodetja Nove zaveze, se lahko prepri\u010date ob \u0161tudiju pesmi iz zgodnjih \u0161estdesetih let. Na\u010drtno jih je za\u010del spoznavati \u0161ele leta 1979, ko je 15 tednov obiskoval jutranjo \u0161olo ameri\u0161kih baptistov v kraju Reseda, ve\u010dere pa pre\u017eivel ob pisanju verzov z Jezusom kot glavno osebo.<\/p>\n<p><em><strong>Grayeva raziskovanja<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Nemogo\u010de je na\u0161teti, kaj \u0161ele predstaviti vse vplive, zato je na trgu ve\u010d raziskovalnih del, ki so samo pribli\u017een uvod v glasbene korenine enega najbolj vplivnih glasbenikov dvajsetega stoletja, in \u0161ele \u010de bi jih zdru\u017eili v celoto, bi dobili kolikor toliko verodostojno sliko. V teh raziskovanjih je najdlje pri\u0161el Michael Gray in njegova knjiga <em>Song &amp; Dance Man III \u2013 The Art of Bob Dylan<\/em> po mojem mnenju upravi\u010deno sodi v klasiko publicistike o Dylanu. Gray je menda prebral vse pomembnej\u0161e knjige in pravi, da je bil zgro\u017een nad tem, kako malokrat novinarji pi\u0161ejo o Dylanovi glasbi in kako \u0161ibko je v resnici njihovo poznavanje glasbene zgodovine. Druge vrste dylanologi pa so Grayju o\u010ditali, da je njegovo dojemanje Dylana enostransko, da vsega le ne gre zo\u017eevati samo na glasbo ter da bi moral raziskovati tudi njegovo \u017eivljenje. To je, roko na srce, opisano v nizu biografij. Po svoje imajo prav, saj so primerjave in reference pogosto ponesre\u010dene in izmuzljive. V\u010dasih je o\u010ditno, da je Dylan skladbo sli\u0161al, saj ni mogo\u010de, da bi sicer napisal tako podobno temo. Za kak\u0161no drugo pesem si je sposodil samo verz ali dva iz starega bluesa. V skladbi, kot je <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=YanjY9CsPDQ\" target=\"_blank\"><em>All Along the Watchtower<\/em><\/a>, je pesnil po vzoru svetopisemskega motiva (Izaija 21: 11\u201312), v neki drugi pa je jasno, da je poslu\u0161al plo\u0161\u010do Martina Carthyja in vzel intonacijo ali za\u010detni glas iz stare angle\u0161ke balade v njegovi izvedbi.<\/p>\n<p><em><strong>Vpliv Martina Carthyja<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Zgodovinarji bluesa so zapisali, da je zgodovina bluesa zgodovina posnetega bluesa. To trditev bi lahko uporabili tudi pri obravnavanju drugih glasbenih slogov, torej tudi pri angle\u0161kem folku. Pisati o glasbi, ki ni bila posneta, je pa\u010d nehvale\u017eno po\u010detje, posebej, \u010de skladbe obstajajo samo v vpra\u0161ljivih transkripcijah z notami ali celo brez njih. Moje pisanje o vplivih na Dylanovo glasbo je sicer splo\u0161no in kot tak\u0161no gre jemati tudi omembo Carthyjevega vpliva. Carthy je prvo plo\u0161\u010do posnel \u017ee leta 1959, vendar ta uradno ni iz\u0161la, kar pa seveda nujno ne pomeni, da Dylan teh posnetkov ni sli\u0161al, saj je bil prebrisan in je imel posnetke, tudi poskusne odtise plo\u0161\u010d, o katerih se ve\u010dini ni niti sanjalo (med drugimi je imel dostop celo do arhivov dru\u017eine Lomax). Med posnetki na prvem neizdanem mini albumu Martina Carthyja je bila tudi zgodnja razli\u010dica skladbe <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=kCjUDUshHdQ\" target=\"_blank\"><em>Scarborough Fair<\/em><\/a>, ki je navdihnila Dylana, da je napisal skladbo <em>Girl From The North Country<\/em>.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Girl From The North Country (1962)\" frameborder=\"0\" width=\"790\" height=\"553\" src=\"https:\/\/geo.dailymotion.com\/player.html?video=x2z34&#038;\" allowfullscreen allow=\"autoplay; fullscreen; picture-in-picture; web-share\"><\/iframe><\/p>\n<p>Gledano s povsem glasbenega stali\u0161\u010da je Dylanov posnetek dovolj \u201cDylanov\u201d, to mu je priznaval tudi Carthy, in razen verza <em>\u201cRemember me to one who lives there \/ She once was a true love of mine\u201d<\/em> ter pribli\u017eno podobne tematike in razpolo\u017eenja med njima ni bistvenih podobnosti. Obstajajo \u0161e druge referen\u010dne pesmi, za katere bi lahko napisal podobno primerjavo. Dylan je nekatere povzel za priredbe (Jim Jones, Arthur McBride), pa tudi skladba <a href=\"http:\/\/www.dailymotion.com\/video\/xq1q9k_bob-dylan-a-hard-rain-s-a-gonna-fall-1964_music\" target=\"_blank\"><em>A Hard Rain&#8217;s A-Gonna Fall<\/em><\/a> kot ena izmed treh s Carthyjem povezanih pesmi na Dylanovem drugem albumu ima bolj malo skupnega z verjetnim navdihom \u2013 Carthyjevim posnetkom ljudske skladbe <em>Lord Randall<\/em> \u2013 razen uvodnega verza. (Carthy: <em>\u201cOh, where have you been, Lord Randal my son? And where have you been, my handsome young man?\u201d<\/em> Dylan: <em>\u201cOh, where have you been, my blue-eyed son? Oh, where have you been, my darling young one?\u201d<\/em>) Ve\u010d kot Carthyju dolguje poeziji Ginsberga, Ferlinghettija in Rexrotha iz petdesetih let.<br \/>\nCarthyjev aran\u017ema skladbe Scarborough Fair o\u010ditno temelji na posnetku Ewana MacColla in Peggy Seeger iz zbirke <em>The Singing Island<\/em>, pa tudi skladba <em>The Song of The Riddles<\/em> s plo\u0161\u010de Willieja Clancyja je ubrana na isto temo. Mogo\u010de je torej, da je Dylan to temo sli\u0161al tudi kje drugje, ne le na sre\u010danjih z Martinom Carthyjem. Dylan nas rad pelje \u017eejne \u010dez reko, zato ne smemo povsem verjeti niti njegovim izjavam, in zato moje obravnavanje Dylanove glasbe na\u010deloma temelji izklju\u010dno na zvo\u010dnih posnetkih. Skratka, tudi vpliv Martina Carthyja na Dylana je v\u010dasih jasen, v\u010dasih domneven, zaradi razmeroma poznega Carthyjevega prihoda v snemalne studie pa je z zanesljivimi zvo\u010dnimi dokumenti izjemno slabo dokumentiran. \u017de res, da so Carthy, Dylan in glasbeni novinarji o Carthyjevem vplivu veliko govorili in pisali ter ga dokumentirali z besedami, a kdo ve, kaj vse so imeli za bregom.<\/p>\n<p><em><strong>Lipscombov namig<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Skratka, korenine nekaterih Dylanovih del so jasno dolo\u010dljive, ve\u010dkrat pa so le domneve. Tak\u0161ne povezanosti so zanesenjaki spoznavali in zbirali leta in leta in pri tem neizmerno u\u017eivali. Spomnim se, da sem bil najbolj vesel, \u010de sem izvor Dylanove pesmi na\u0161el sam in \u0161ele pozneje zasledil potrditev svojega sklepanja. Pobuda za moje odkrivanje glasbenih korenin Boba Dylana je mo\u010dno povezana z glasbo teksa\u0161kega songsterja Mancea Lipscomba. Ko sem leta 1989 po radiu prvi\u010d sli\u0161al skladbi <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=YDE7v7eJ8WQ\" target=\"_blank\"><em>Hard Ain&#8217;t It Hard<\/em><\/a> in <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=9pbrHNDyjL8\" target=\"_blank\"><em>Sugar Babe, It&#8217;s All Over Now<\/em><\/a>, sem se spomnil na Dylanovi skladbi <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=-ex-m-eEKsg\" target=\"_blank\"><em><span style=\"text-decoration: underline;\">A Hard Rain&#8217;s A-Gonna Fall<\/span> <\/em><\/a>in <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=ntveBZsYtlM\" target=\"_blank\"><em>It&#8217;s All Over Now, Baby Blue<\/em><\/a>, vendar sem se \u0161ele skoraj desetletje pozneje prepri\u010dal o pravilnosti suma, da je Dylan moral poznati tega sicer dokaj vplivnega, toda \u0161ir\u0161emu poslu\u0161alstvu neznanega trubadurja. Ko sem leta 1997 obiskal dom Mancea Lipscomba v Navasoti v Teksasu (kak\u0161nih 170 kilometrov vzhodno od Austina), mi je moj vodnik Glen Alyn pripovedal zgodbe o ljudeh, ki so obiskovali tega simpati\u010dnega glasbenika, ki je delal na planta\u017eah bomba\u017ea, ob koncih tedna pa zabaval bele veleposestnike. Med njimi sta bila tudi o\u010de countryja Jimmie Rodgers in nekaj desetletij pozneje Bob Dylan. Tistega soparnega jesenskega popoldneva v Teksasu sem se zavedel, da po naklju\u010dju hodim po pomembnih glasbenih poteh.<\/p>\n<p><em><strong>S plo\u0161\u010de Charleyja Pattona<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Na glasbenika vplivajo razli\u010dni dejavniki, in \u010de Dylan ne bi \u017eivel v Ameriki, bi bila njegova glasba druga\u010dna; \u010de ne bi sli\u0161al vseh teh glasbenikov, pa bi prepeval z druga\u010dnim glasom. Pablo Picasso je govoril, da je, kjer se je le dalo, kradel zamisli in jih obra\u010dal sebi v prid. Dylanov odnos do bluesa, folka, countryja in gospela je bil podoben in tudi danes ni bistveno druga\u010den. V intervjujih ob izidu Dylanovega studijskega albuma <em>Time Out Of Mind<\/em> smo lahko prebrali, da skladba <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=hHyv5llNsfU&amp;list=RDhHyv5llNsfU#t=19\" target=\"_blank\"><em>Highlands<\/em><\/a> temelji na kitarski frazi z neke stare plo\u0161\u010de odli\u010dnega pevca bluesa Charleyja Pattona. Zapravil sem malo premo\u017eenje za vse Pattonove posnetke in ugotovil, da je omenjena fraza mogo\u010de v skladbi <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=KH84ejtez_I\" target=\"_blank\"><em>Dry Well Blues<\/em><\/a>, ki jo je Patton posnel davnega leta 1930. Tudi Gray omenja to skladbo kot o\u010ditno referenco. Nekateri dylanologi so \u0161li \u0161e dlje v interpretaciji te pesmi in za\u010deli iskati reference tudi v pesmi Roberta Burnsa z enakim naslovom. \u010ce poznamo korenine kake stvaritve, jo la\u017ee razumemo, u\u017eitki ob sprejemanju le-te pa vsaj pri Dylanu niso ni\u010d manj\u0161i.<\/p>\n<p>Rumeni tisk namiguje, da Dylan \u0161e vedno toliko koncertira zaradi finan\u010dnih obveznosti do nekdanjih soprog. Ni dvakrat re\u010di, da ni v tem tudi nekaj resnice. Dylan sam to pojasni z besedami, da je tako pogosto nastopanje njegova usoda, da bo na odru do konca \u017eivljenja. Odgovor, ki prve trditve ne zanika. Kakorkoli \u017ee, Dylan je \u0161e vedno zelo aktiven. Ima po ve\u010d kot sto koncertov na leto. V primerjavi z B. B. Kingom, ki je nastopil skoraj vsak dan, to ni veliko, a vseeno pomeni velik napor. \u017divljenje v hotelskih sobanah in avtobusih ni prijetno, \u010dlovek se ga v \u0161tirih desetletjih gotovo naveli\u010da, a Dylan vztraja. Poleg tega \u0161e razmeroma veliko snema. Pred dobrimi tremi leti je s sodelavci pripravil posvetilo Jimmieju Rodgersu, napoveduje podobno plo\u0161\u010do v spomin na glasbeno dru\u017eino Carter in \u0161e bi lahko na\u0161teval.<\/p>\n<p><em><strong>Pevec bluesa<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Dylan ni bil nikoli sijajen pevec, \u010deprav je treba priznati, da glede na svoje dejanske vokalne sposobnosti na nekaterih plo\u0161\u010dah in koncertnih posnetkih zveni presenetljivo dobro. Ob tolik\u0161nih naporih je nenavadno in ob\u010dudovanja vredno, da sploh \u0161e ima glas, da \u0161e poje. \u010ce pa primerjate glas z njegovega prvenca s tem na zadnji mali plo\u0161\u010di, bistvene razlike pravzaprav ne boste opazili. \u010ce se je na prvem albumu kot pevec \u201cdelal\u201d starej\u0161ega, se je zdaj resni\u010dno postaral. In priznati moram, da mi je njegov nosljajo\u010di vokal danes \u0161e ljub\u0161i. \u017de res, da njegovo petje mnogokrat meji na recitiranje poezije, a zdaj je v njem toliko ve\u010d resni\u010dne patine. Ugotavljamo pa spet in znova \u2013 kot smo \u017ee ve\u010dkrat doslej: pri Dylanu je pomembno sli\u0161ati, razumeti in dojeti, kaj nam sporo\u010da, estetska plat je (bila vedno) v drugem planu. Ho\u010dem re\u010di, da je de\u010dek, ki je neko\u010d opona\u0161al pevce bluesa, zdaj kon\u010dno tudi sam postal pravi pevec bluesa, in prav v najnovej\u0161ih Dylanovih pesmih je ve\u010d aluzij na blues kot kdaj prej.<\/p>\n<p style=\"text-align: right;\">Jane Weber<\/p>\n<p style=\"text-align: right;\"><em>objavljeno v Muski \u0161t. 11-12, 2004<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Iz arhiva tiskane Muske pred koncertom Boba Dylana v Ljubljani <\/p>\n","protected":false},"author":46,"featured_media":11194,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13],"tags":[],"class_list":["post-12407","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clanki"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12407","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/46"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=12407"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12407\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12442,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12407\/revisions\/12442"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/11194"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=12407"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=12407"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=12407"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}