{"id":12460,"date":"2015-06-26T05:00:32","date_gmt":"2015-06-26T03:00:32","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=12460"},"modified":"2015-06-23T11:56:12","modified_gmt":"2015-06-23T09:56:12","slug":"poslusajmo-filme-prelomnica-svetega-andreja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=12460","title":{"rendered":"POSLU\u0160AJMO FILME: Prelomnica Svetega Andreja"},"content":{"rendered":"

Mitja Reichenberg<\/p>\n

Dan zatem in upanje umira zadnje<\/strong><\/h1>\n

Prelomnica Svetega Andreja <\/em>(San Andreas<\/em>, Brad Peyton, glasba Andrew Lockington, 2015)<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Filmi katastrof so na neki na\u010din \u017ee izgubili bitko z realnostjo. O\u010ditno je, da je postala le-ta veliko bolj katastrofi\u010dna, kakor pa jo ali pa so jo prikazovali filmi. Res je, da je igrani film pa\u010d vedno vezan na neko zgodbo znotraj raznih katastrof, toda prav ta je v ve\u010dini primerov ve\u010d kot pateti\u010dna. In da ne omenjamo vedno nekega psa, ki mora pri tem sodelovati. Tako so postali filmi katastrof precej predvidljivi scenariji \u010dlovekove prihodnosti, pa \u010de si to \u017eelimo, ali pa ne. Tokratna zgodba pravi takole: ko se zloglasna potresna prelomnica Svetega Andreja naposled vda in pri tem v Kaliforniji spro\u017ei potres devete stopnje po Richterjevi lestvici, se Ray, pilot re\u0161evalnega helikopterja (Dwayne Johnson) in njegova odtujena soproga Emma (Carla Gugino) podata iz Los Angelesa v San Francisco, da re\u0161ita svojo edinko Blake (Alexandra Daddario).<\/p>\n

Toda njuno nevarno potovanje na sever je zgolj za\u010detek. Ko \u017ee mislita, da je najhuj\u0161e mimo, se vse \u0161ele za\u010dne.\u00a0Pri tem akcijskem trilerju Dwayne Johnson znova sodeluje z re\u017eiserjem Bradom Peytonom in producentom Beau Flynnom, s katerima je posnel svetovno uspe\u0161nico Potovanje v sredi\u0161\u010de zemlje 2: Strivnosti otok<\/em> (Journey 2: The Mysterious Island, <\/em>Brad Peyton, 2012). Film Prelomnica Svetega Andreja<\/em> za svoje izhodi\u0161\u010de postavlja najhuj\u0161i potres, kar jih je kdaj bilo. Potresni sunki na prelomnici ob Hooverjevem nasipu v Nevadi prestopijo mejo med Nevado in Kalifornijo in dregnejo v zloglasno prelomnico Svetega Andreja, ki izbruhne v en sam neizmeren sunek in Los Angeles zravna z zemljo. Potresni sunek seveda potuje po prelomnici navzgor in na svoji poti seje preplah in uni\u010denje vse do San Francisca.<\/p>\n

\"\"<\/a>Ray, kot pilot re\u0161evalnega helikopterja losangele\u0161ke gasilske brigade, se poda na nemogo\u010do nalogo in si zaprise\u017ee, da bo vsesplo\u0161ni pogubi navkljub na varno spravil svojo soprogo, s katero \u017ee ve\u010d let ni imel pravih stikov, in njuno h\u010der. Lawrence Hayes (Paul Giamatti) je vodilni seizmolog pri podjetju Caltech in je prepri\u010dan, da prvi sunek ne pomeni konca. V svojem laboratoriju v Pasadeni, ki ga pesti izpad elektrike in komunikacijskih poti, se trudi opozoriti svet, pri tem pa mu pomaga smela novinarka Serena (Archie Panjabi), ki se je v laboratoriju zna\u0161la ujeta z njim. In potem \u2013 komaj gledalec zajame sapo \u2013 se nad San Francisco spravi ogromen cunami. Dokaj verjeten scenarij, ni kaj.<\/p>\n

Za premisliti pa je, da – \u010detudi vse, kar se odvija na platnu, ni povsem zasidrano v dejstvih \u2013 film vseeno bele\u017ei del resni\u010dnosti, na katerih sloni: marca 2015 je namre\u010d ameri\u0161ka geolo\u0161ka raziskava ocenila, da so se v zadnjih tridesetih letih mo\u017enosti, da Kalifornijo doleti potres osme ali \u0161e vi\u0161je stopnje po Richterjevi lestvici, precej povi\u0161ale; prav tako se je povi\u0161ala mo\u017enost, da pride do sunkov na ve\u010d prelomnicah, ki so povezane v eno samo verigo. Pozornost \u017ee dolgo velja prav zloglasni prelomnici Svetega Andreja, a tudi ob drugih vztrajno nara\u0161\u010da napetost \u2013 predvsem ob prelomnici Puente Hills, ki od okraja Orange te\u010de proti centru samega Los Angelesa, ter na podvodnem obmo\u010dju Cascadia, ki te\u010de od severa Kalifornije do otoka Vancouver in utegne povzro\u010diti cunamije.\u00a0Morda je to \u0161e nekaj dejstev za premislek, kako so filmi dejansko povezani z vsem, kar se okoli nas dogaja: nedavno so zabele\u017eili potrese v Nevadi, Virginii, Oklahomi, Missouriju in na doslej \u0161e ne prizadetih obmo\u010djih po vseh ZDA. Kakorkoli \u2013 impozantno filmsko partituro je napisal skladatelj Andrew Lockington (rojen 1974).<\/p>\n

Andrew Lockington ni tako neznano ime, kakor bi se na prvi pogled lahko zdelo. Za seboj ima \u017ee ve\u010d kot 30 filmskih partitur, med njimi pa smo lahko bili pozorni na futuristi\u010den film Potovanje v sredi\u0161\u010de zemlje<\/em> (Journey to the Center of the Earth<\/em>, Eric Brevig, 2008), ki sloni na zgodbi Julesa Vernea, \u017ee omenjeni akcijski film Potovanje v sredi\u0161\u010de zemlje 2: Strivnosti otok<\/em> (Journey 2: The Mysterious Island, <\/em>Brad Peyton, 2012), biografsko dramo Frankie in Alice<\/em> (Frankie & Alice<\/em>, Geoffrey Sax, 2010) in pa Mesto Ember<\/em> (City of Ember<\/em>, Gil Kenan, 2008). Njegova tokratna partitura obsega 23 delov \u2013 pa je dobro, \u010de jim prisluhnemo kar v celoti.<\/p>\n

Prvi del je nekak\u0161en filmski uvod, ki nas popelje skoraj predvidljivim katastrofam naproti \u2013 njegov naslov je San Andrea Main Theme<\/em> \u2013 in se dejansko pojavi v filmu \u0161e nekajkrat. Res je, da v fragmentih, vendar je to osnovno temo mo\u017eno prepoznati. Sledi Natalie’s Rescue<\/em>, v filmsko ozadje postavljena partitura, ki pa si preko svoje ritmi\u010dne sekvence zelo hitro izbori prvo mesto in prevlada nad filmsko podobo. Njena sunkovitost in neposrednost se nadaljuje tudi v Caltech<\/em>, glasbeno podobo seizmolo\u0161kega centra. Nekoliko romanti\u010dno obarvana melodramati\u010dna tema je Divorce Papers<\/em>, torej dokument, ki razdvaja \u010dloveka, ki sta si neko\u010d obljubila zvestobo in pomo\u010d za vse \u017eivljenje. V filmu deluje spravno, opevajo\u010de spomine in dobre \u010dase. Toda \u017ee prav hitro se vse zgodi \u2013 Hoover Dam<\/em>. In spet smo pri\u010da glasbeni akciji in zemeljski tragediji. Ker film sam temelji na tem u\u010dinku, je morda skoraj dvourni adrenalinski toboga\"\"n nekoliko u\u0161esno naporen.<\/p>\n

Trenutke oddiha nam ponudi glasba San Francisco<\/em>, ki \u0161e ne ve, kaj ga \u010daka. Zato sledi Connecting The Dots<\/em>, kjer se resni\u010dno se\u0161tejejo vse to\u010dke, za katere se je najprej mislilo, da so posami\u010dni primeri. Toda vse skupaj vodi v pravo pravcato katastrofo. In \u017ee je tukaj Emma’s Rescue<\/em>, ponovna hitrostna dirka preko godal in trobil za bolj\u0161e razburjanje in tesnobo ob vsakem koraku, ob vsakem novem kadru, ki prina\u0161a novo nevarnost in stisko. Kot bi ne bilo \u017ee vsega dovolj, je tukaj \u0161e Escaping The Tower<\/em>, ki po glasbeni plati ne more prina\u0161ati ve\u010d kaj novega. Glasbeno zanimiv je Need a News Feed<\/em>, ki z drobnimi ritmi\u010dnimi vzorci tke mo\u017enosti pre\u017eivetja, upanja in idej. Nato se potopimo v Blake’s Trapped<\/em>, glasbo z notori\u010dnim ritmom, s katerim nas skladatelj \u017ee precej \u010dasa du\u0161i in navdihuje. In za oddih: Remembering Mallory<\/em>, kar je tipi\u010dna hollywoodska marmelada, presladka in preve\u010d lepljiva za tak\u0161en film, ki ho\u010de biti tobogan smrti brez lu\u010di na koncu tunela. Naravno-morilski roller-coaster<\/em>.<\/p>\n

Temu sledi Coit Tower Destroyed<\/em>, sedaj \u017ee tako prepletena partitura z enakimi in od sile podobnimi elementi, da je \u017ee zelo te\u017eko lo\u010diti, v katerem glasbenem delu se nahajamo. Samo filmska zgodba nas \u0161e pelje premo\u010drtno skozi dogodke. In skok s padalom, Skydive<\/em>, izzveni v lebde\u010dem glasbenem \u017eanru, kakor bi se ujeli v zraku in pri\u010dakovali, da nas bo odnesel preko vsega tega podiranja. Andrew Lockington se raz\u017eivi v trobilih in nam ponudi nekoliko kli\u0161ejsko re\u0161eno glasbeno patetiko, ki pa vendar v tak\u0161nih filmih vedno deluje odre\u0161ujo\u010de. In spet smo nazaj \u2013 Stanchion Collapse<\/em>, ko smo \u017ee mislili, da se ne more ve\u010d prav mnogo stvari podreti. Nato pa Plan B<\/em>: glasbeni obrat k upanju z mehkimi godali. Vendar je pred nami \u0161e Tsunami<\/em>, trepetajo\u010da in mogo\u010dna glasbena zavesa, pred katero je te\u017eko zatisniti u\u0161esa. Temu sledi Extinction<\/em>, nekak\u0161na glasbena oaza umika, pobega in hkrati izmika. Toda v kaj? V izumrtje, seveda.<\/p>\n

Glasbeni del The Kiss<\/em> je melodramati\u010den element sredi pu\u0161\u010dave groznega, saj se Lockington preve\u010d zana\u0161a na \u010dustveno raztrgano publiko, ki se mora po vseh grozotarijah sedaj se\u0161teti in narediti \u010drto pod katastrofami in hrupom. Zato tako energi\u010dno nastavi tudi I’ll Bring Her Back<\/em>, dokon\u010dno odlo\u010ditev junaka, ki gre do konca in \u0161e malo naprej. Samo zato, da bo lahko pri\u0161el nazaj. Kak\u0161en paradoks filma! In sledi nadaljevanje, glasbena koda v I Love You Dad<\/em>, predvidljiv happy ending<\/em> vsake dobre sage o katastrofah sveta. \u0160e Resuscitation<\/em>, torej o\u017eivljanje, ki pa ni le dajanje \u017eivljenja, temve\u010d ohranjanje upanja v imenu \u2013 \u010desa \u017ee? Odhod iz dvorane, pretreseni od pretresov \u2013 San Andreas End Credits<\/em>. \u0160e dobro, da je zunaj vse stabilno. Vsaj zaenkrat.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Morda pa je resni\u010dnost, ki nas \u010daka, \u0161e bolj dramati\u010dna.<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":12462,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-12460","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12460","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=12460"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12460\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12463,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12460\/revisions\/12463"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/12462"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=12460"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=12460"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=12460"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}