{"id":12473,"date":"2015-06-24T12:34:03","date_gmt":"2015-06-24T10:34:03","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=12473"},"modified":"2015-06-24T19:27:08","modified_gmt":"2015-06-24T17:27:08","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-51","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=12473","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (51)"},"content":{"rendered":"

\"Ayler<\/a><\/p>\n

Albert Ayler : Albert Ayler in Greenwich Village<\/em> (Impulse, 1967<\/strong>)<\/p>\n

 <\/p>\n

Zgodovinski prelom v jazzu in svobodnih godbah. Albert Ayler (1936 \u2013 1970) je bil vse \u2013 ognjeviti glas, krik, izbruh, odlo\u010dnost, a tudi ne\u017enost, ranljivost, je\u010danje, spiritualnost, inovacija. Glasbenik, umetnik improvizacije in abstraktne konkretnosti, spregovori tudi skozi forme kora\u010dnice, \u010drnskih spiritualov, gospelov, ostaline bluesa in dela novo muziko. Godbo, njen sound<\/em>, vodi na znano neznani teritorij. Intelektualno suvereno in \u010dustveno anga\u017eirano. In Greenwich Village<\/em> je eden prelomnih albumov povojnega jazza, ki je potiskal robove, \u0161iril glasbeni prostor. Lahko ga imenujemo robni album free jazza, jazzovske avantgarde \u0161estdesetih let, \u00bbnove stvari\u00ab (New Thing<\/em>). Vendar v njem \u2013 v vsem Aylerjevem muziciranju \u2013 ni bilo ni\u010d preprostega, ni\u010d prvinskega, poenostavljenega. Aylerjeva godba je bila veliko slavje te\u017eko ubesedljivega v \u010dasu, ko glasbe ne moremo osamosvojiti, odmisliti od \u0161ir\u0161ega dru\u017ebeno-zgodovinskega konteksta, v katerem je nastajala in bila igrana. Vendar ne z znano poenostavitvijo, da so pa\u010d v \u010dasu politi\u010dne erupcije boja za dr\u017eavljanske pravice v ZDA \u00bbjezni \u010drnci igrali jezno glasbo\u00ab. To bi bila popolna banalizacija vseh plati, politi\u010dnega in dru\u017ebenega boja ter glasbenih snovanj. Povezave so bolj subtilne, protislovne, negotove, ta korespondenca je ve\u010dplastna in zapletena.<\/p>\n

Bli\u017ea se 56. ljubljanski jazz festival in z njim ve\u010dna vpra\u0161anja, kam je \u0161el jazz, kje je jazz danes. Marsikdo bo Alberta Aylerja postavil za stativ, kot prelomno to\u010dko, po kateri se konfiguracija v jazzu spremeni v temelju \u2013 na bolje ali na slab\u0161e, odvisno od slu\u010di\u0161\u010da. Chica\u0161ki glasbenik Roscoe Mitchell (\u010dlan AACM in The Art Ensemble of Chicago) se je spominjal mladega Aylerja, s katerim sta konec petdesetih let slu\u017eila vojsko v Evropi, v Parizu, in muzicirala v voja\u0161kih bendih. \u017de tedaj si je vzel precej svobode pri igranju bluesa: \u00bbNa enem od sessions<\/em> je igral blues. Po nekaj prvih korusih je zares za\u010del napadati in \u0161iriti robove\u00ab.<\/p>\n

Ayler, ki je se v mladosti kalil v skupinah rhythm and bluesa<\/em>, zatem pa igral v maniri bebopa, je po slu\u017eenju vojske nekaj \u010dasa ostal v Evropi, v Skandinaviji. Leta 1962 je v Copenhagnu igral v skupinah pianista Cecila Taylorja. Tam je naredil tudi nekaj prvih posnetkov z doma\u010dimi glasbeniki, zatem pa v stalnej\u0161em triu skupaj z bobnarjem Sunnyjem Murrayjem in basistom Garyjem Peacockom (album Witches and Devils<\/em>, 1964), med njimi tudi nekaj krasnih re\u010di s trobenta\u010dem Donom Cherryjem, \u010dlanom legendarnega kvarteta Ornetta Colemana, ki je ravno z nastanitvijo na evropskem severu prispeval k preoblikovanju tamkaj\u0161njega dojemanja in igranja jazza. Cherry je bil parkrat \u010dlan njegovih skupin na evropskih turnejah (album Ghosts<\/em>, 1964). \u017de ti posnetki iz leta 1964 pri\u010dajo o tem, da je Ayler opravil z bebopom, z dano formo in strukturo skladb: to je bila radikalna preobrazba saksofonistovega besednjaka, skupinske igre, vulkanskih izbruhov v najvi\u0161jih registrih, povsem samosvojega igranja, nepredvidljivih zasukov in preskokov, zvena pretirano razko\u0161nega vibrata, ki je postal njegov za\u0161\u010ditni znak (jazzovski zgodovinar Ted Gioia celo meni, da je \u00bbv\u010dasih mejil na parodijo\u00ab). Klju\u010dni dokument iz tega leta je album tria Spiritual Unity<\/em> (ESP, 1964), ki je polno naznanil, recimo,\u00bbdrugi val free jazza\u00ab, \u010digar glasnik je postal ravno Ayler.<\/p>\n

Jeseni 2002 sem v Mariboru o Aylerju in evropski, posebej nem\u0161ki recepciji njegove glasbe v \u0161estdesetih spra\u0161eval nem\u0161kega freejazzovskega pionirja Petra Br\u00f6tzmanna, ki se je svojemu vzorniku in sopotniku v devetdesetih letih poklonil z bendom Die Like a Dog:<\/p>\n

\u00bbV \u0161estdesetih letih sem ga nekajkrat videl na festivalih. Bolj zabavno je, kako sva s Petrom Kowaldom po najinem koncertu v heildelber\u0161kem jazz klubu med vsemi ameri\u0161kimi vojaki z njim debatirala, ne da bi vedela, kdo je. Povedal nama je, da igra saksofon. Ko je leto dni kasneje prvi\u010d iz\u0161la njegova plo\u0161\u010da z danskimi posnetki, sem dojel, da sem govoril s tem posebne\u017eem. Bila sva enako stara in neodvisno sva vsak na svojem kontinentu posku\u0161ala narediti nekaj druga\u010dnega kot drugi saksofonisti. Takrat so vsi opona\u0161ali Johna Coltranea. Neodvisno sva igrala v drugo smer.\u00ab<\/p>\n

Za dodatni pogled je vedno koristno razmi\u0161ljanje Anthonyja Braxtona (\u0161e enega AACM-ovca). V intervjuju za Mladino<\/em>, ki sva ga med njegovim gostovanjem na ljubljanskem jazz festivalu leta 2000 napravila s soborcem Mihom Zadnikarjem (ma, prekratko je bilo, \u010deprav smo vneto debatirali dve, tri ure), je mislec in glasbenik Aylerja postavil kot mejnik v kreativni (\u010drnski in svetovni) godbi, zato govori o \u00bbpostaylerjevskem obdobju\u00ab<\/em> v \u0161ir\u0161em dru\u017ebenem pomenu:<\/p>\n

\u00bbPojem svobode je del kompleksnosti v postaylerjevskem obdobju, ki se ujema s politi\u010dno dinamiko \u0161estdesetih. Postal je svoboda brez odgovornosti \u2013 in to ni svoboda; ne more\u0161 biti svoboden, \u010de za to ni konteksta. \u0160e vedno gremo skoz obdobje \u2013 in to je opaziti zlasti med improvizatorji \u2013 ko vsevprek zavra\u010dajo Bacha, blues, bralno glasbo. Reducirajo\u010d proces, da je ena glasba nad drugo, ni zdrav. Ideja, da je improvizirana godba pomembnej\u0161a od bralne glasbe, je morda dobra, toda ni resni\u010dna. \/\u2026\/ Po opusto\u0161enju v \u0161estdesetih so sedemdeseta morala ponovno zgraditi jazzovski biznis kompleks in na novo vzpostaviti kastni sistem. Najbolj pripravno za to je bilo postaviti New Orleans kot za\u010detno opredelitveno to\u010dko. Zlorabili so ga na ra\u010dun drugih transameri\u0161kih godb s pomembnimi afroameri\u0161kimi skladatelji s konca 19. stoletja vred. Med njimi sta bila Frank Johnson in James Reese Europe, zelo pomemben za strategijo ritemske logike. Skratka, \u010drnci naj ostanejo pri jazzu in bluesu. Je pa \u0161e en element, ko je psihologija znotraj enega kvadranta postala mo\u010dnej\u0161a od sestavne in to \u0161e vedno po\u010dne. Gre za glasbenikovo pripravljenost, da potunka druge. Wynton Marsalis tako reko\u010d idealno udejanja \u017eeljo glasbenega biznisa, reko\u010d: \u00bb\u0160estdeseta so bila mra\u010dna doba in Ayler je ni\u010dla.\u00ab Lep histori\u010den manever: Mladi afroameri\u0161ki glasbenik sesuje druge glasbenike in opravi posel namesto kritikov ali evropskega izvr\u0161nega direktorija. Brzovlak New Orleans-Juilliard School \u2013 oziroma afroameri\u0161ka muzika-evropska muzika \u2013 je v navezi s korporacijo Sony-CBS vzpostavil polarizacijo, ki zgodovinsko ni nova. Naj spomnim: Louis Armstrong tega ne bi storil nikdar, toda ne pozabimo, da je bil sam uporabljen za podobne namene \u2013 z njegovo osebo so skr\u010dili vibracijski, definicijski in pojmovni spekter velikih sprememb, do katerih je pri\u0161lo po letu 1870.\u00ab<\/p>\n

Braxtona je zmerom potrebno pozorno poslu\u0161ati, brati, upo\u0161tevati. \u010ce kaj dr\u017ei, velja ta \u0161ir\u0161a ocena. Naj jo sli\u0161ijo vsi – glasbeni in jazzovski puristi, tradicioalisti, dru\u017ebeni konformisti, trendovci. \u00bbOpusto\u0161enje\u00ab se med drugim nana\u0161a tudi na to, da je bil jazz ekonomsko, ne pa kreativno, z nastopom rocka na povsem stranskem tiru. Leta 1965 ali 1966 je na primer Coltrane lahko muziciral v klubu petim, \u0161estim poslu\u0161alcem. Toda opusto\u0161enje je bilo vsevprek tudi intelektualno, zlasti v \u010drnski skupnosti, kar se je odra\u017ealo povsod, v psihologiji, dru\u017ebi. To je za Braxtona najhuj\u0161e. Ayler predstavlja mejnik, veliko svarilo in tle\u010de upanje, da bi se lahko\u00a0 zasukalo druga\u010de. Pa se ni.<\/p>\n

Vrnimo se k robnemu albumu. Smo na zahodu newyor\u0161kega downtowna,<\/em> v klubih Village Vanguard in Village Theatre, kjer je nastopal s skupinami od leta 1965 naprej. Ti posnetki so z dveh koncertov decembra 1966 in februarja 1967.<\/p>\n

Zasedbe so bile razli\u010dne, na posnetkih v razli\u010dnih kombinacijah muzirajo: Albert Ayler (tenor in altsaksofon), njegov brat Donald Ayler (trobenta), Joel Friedman (violon\u010delo), Michael Sampson (violina), Beaver Harris (bobni), William Folwell (bas), Henry Grimes (bas) in Alan Silva (bas).<\/p>\n

Albert Ayler in Greenwich Village <\/em>je prvi Aylerjev album za ugledno jazzovsko zalo\u017ebo Impulse!. V publiki je bil njegov ob\u010dudovalec John Coltrane, ki mu je posvetil uvodno skladbo, prekrasno \u00bbFor John Coltrane\u00ab – na altsaksofonu (!). Na prvotnem vinilnem albumu so \u0161e burni komadi \u00bbChange has Come\u00ab, \u00bbTruth is Marchin In\u00ab in himni\u010dna, ekstati\u010dna, zaklinjajo\u010da se \u00bbOur Prayer\u00ab. Pozneje so z obeh koncertov na dvojnem CD-albumu izdali \u0161e druge posnetke in vklju\u010dili posnetek skupine iz leta 1965; za zbiratelje je Live in Greenwich Village: the Complete Impulse Recordings<\/em> dragocen zaklad. Vseeno ne pozabimo histori\u010dne vloge albumov, kakor so izhajali v \u010dasu igranja in nastajanja te godbe, kakor so jih sprejemali in poslu\u0161ali takrat.<\/p>\n

Ayler je bil nemirni duh, glasbenik, ki si je z drugimi drznil podati v divje lepe abstraktne glasbene vode, razburkane, goste, mikrotonalne, ekspresivne v barvi zvenenja, duhovne, ozemljene v ljudskih motivih in enostavnih lepljivih, tradicionalnih vi\u017eah, ki so postajale del najmodernej\u0161ega izra\u017eanja. Na koncu je bilo vseh \u00bbduhov\u00ab preve\u010d. Od\u0161el je skrivnostno, tragi\u010dno, novembra 1970 je nenadoma izginil, bil je pogre\u0161an. V East Riverju so na\u0161li truplo utopljenega \u010drnega mo\u0161kega, starega 34 let. Ime mu je bilo Albert Ayler.<\/p>\n