{"id":12617,"date":"2015-07-10T05:00:34","date_gmt":"2015-07-10T03:00:34","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=12617"},"modified":"2015-07-06T16:35:34","modified_gmt":"2015-07-06T14:35:34","slug":"poslusajmo-filme-terminator-genisys","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=12617","title":{"rendered":"POSLU\u0160AJMO FILME: Terminator: Genisys"},"content":{"rendered":"

Mitja Reichenberg<\/p>\n

I’ll be back!<\/strong><\/h1>\n

Terminator: Genisys <\/em>(Alan Taylor, glasba Lorne Balfe, 2015)<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Za za\u010detek lahko zapi\u0161emo, da se terminator vra\u010da \u2013 to\u010dno tako, kakor je obljubil v svojem znamenitem slogu: I’ll be back<\/em>! In res se je. Po pri\u010dakovanjih smo se zopet zna\u0161li sredi vojne med \u010dlove\u0161tvom in stroji, vendar pa se bo slednja tokrat \u0161e bolj zaostrila, saj se odvija tako v preteklosti kot tudi v sedanjosti. Da je dogajanje \u0161e bolj vznemirljivo, je poskrbel vsekakor legendarni a nekoliko ostareli Arnold Schwarzenegger (kot za\u0161\u010ditnik, varnostnik), katerega so zvesti privr\u017eenci mo\u010dno pogre\u0161ali v \u010detrtem delu kultne fran\u0161ize. Upodobili so ga namre\u010d s pomo\u010djo ra\u010dunalni\u0161ke tehnologije. In za kaj gre tokrat? Apokalipti\u010den svet bli\u017enje prihodnosti \u0161e vedno pesti vse bolj brezupna vojna med \u010dlove\u0161tvom in ubijalskimi stroji. Da bi prepre\u010dili ‘sodni dan’ in dokon\u010dno uni\u010dili nadvlado Skyneta, ki neusmiljeno iztreblja \u010dlove\u0161ko raso, vodja odpora John Connor (Jason Clarke) sprejme drzno odlo\u010ditev. Poveljnika Kyla Reesa (Jai Courtney) po\u0161lje nazaj v preteklost \u2013 v leto 1984, da bi ustavil terminatorja, za\u0161\u010ditil njegovo mater Sarah Connor (Emilia Clarke) in obvaroval prihodnost celotnega \u010dlove\u0161tva. Vendar pa Reesovo potovanje skozi \u010das spro\u017ei povsem nepri\u010dakovan niz dogodkov in za vedno spremeni tok zgodovine. Med filmskimi imeni se pojavijo \u0161e J. K. Simmons (kot O’Brien), pa Dayo Okeniyi (kot Danny Dyson) ter Matt Smith (kot Alex). In zgodba se ponovno za\u010dne.<\/p>\n

Re\u017eiser tega novega vala terminatorja je Alan Taylor, do sedaj ve\u010dinoma re\u017eiser televizijskih serij (Seks v mestu, Skrivnostni otok, Sopranovi, Ogla\u0161evalci, Igra prestolov<\/em>), v bolj bombasti\u010dnem duhu pa ga resneje sre\u010damo pri filmu Thor: Svet teme<\/em> (Thor: The Dark World<\/em>, 2013). Tokratni film mu je predstavljal bolj kot ne zdru\u017eenje vseh mogo\u010dih \u017eanrov, ki jih je skozi televizijske serije \u017ee sre\u010deval \u2013 pa je razumljivo, da gre za film poln zvo\u010dnih in vseh mogo\u010dih u\u010dinkov. Glasbo je prispeval britanski skladatelj Lorne Balfe (rojen 1976). Njegov filmsko-glasbeni opus sicer obsega \u017ee preko 70 del, vendar bolj kot ne kraj\u0161ih filmov, TV-serij ali dokumentarcev. Med vidnej\u0161e filmske prispevke bi lahko \u0161teli njegovo posre\u010deno partituro za animirani film Megaum<\/em> (Megamind<\/em>, Tom McGrath, 2010), komi\u010dno dramo Dilema<\/em> (The Dilemma<\/em>, Ron Howard, 2011), zgodovinski spektakel Ironclad<\/em> (Jonathan English, 2011), posre\u010den Pingvini z Madagaskarja<\/em> (Penguins of Madagascar<\/em>, Eric Darnell, Simon J. Smith, 2014) in pa najnovej\u0161i simpati\u010dni animirani film Domov<\/em> (Home<\/em>, Tim Johnson, 2015). Za tokratni film Terminator: Genisys<\/em> je naredil 22-delno partituro in morda je zanimivo, da mu prisluhnemo.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Prvi del ima po pri\u010dakovanju naslov Fate And Hope<\/em>. Tisti, ki \u0161e pomnimo celotno terminator zgodovino, se spomnimo, da je prvega naredil James Cameron kot Terminator<\/em> (The Terminator<\/em>, 1984; glasba Brad Fiedel), potem je bil Sodni dan<\/em> (Judgment Day<\/em>, James Cameron, 1991; glasba Brad Fiedel), pa Vstaja strojev<\/em> (Rise of the Machines<\/em>, Jonathan Mostow, 2003; glasba Marco Beltrami) ter Terminator: odre\u0161itev<\/em> (Terminator Salvation<\/em>, McG, 2009; glasba Danny Elfman), pa je bila glasba delo razli\u010dnih avtorjev \u2013 vedno pa je bil zraven oto\u017een glas klavirja. Tako je naredil tokrat tudi Lorne Balfe in ne moremo mimo tega, da bi v njegovi glasbi ne sli\u0161ali glavne teme, ki jo je pred ve\u010d kot tridesetimi leti postavil Fiedel v prvih dveh filmih. Drugi del partiture ima naslov Better Days<\/em> in sodi v tisti nekoliko nostalgi\u010dno obarvan del filma, kjer se ho\u010de razumeti sobivanje strojev in \u010dlove\u0161tva. Toda, kot vemo, to ni mo\u017eno. Dejstvo je, da so stroji (roboti) nekje varali. Delali so se \u010dlovekove prijatelje, da bi pridobili popolno zaupanje in s tem mo\u010d odlo\u010danja in vladanja. \u010clovek je pa\u010d bitje empatije, bi rekli. In to ga dela bistveno manj stroja, kakor bi \u017eeleli nekatere videti in sli\u0161ati. Lorne Balfe nadaljuje z glasbo, ki ima naslov Work Camp<\/em>, kar je pravzaprav kar kli\u0161ejsko naravnana ritmi\u010dna enoli\u010dnosti, ki se v vsej svoji dol\u017eini in filmski sliki dejansko nikamor na premakne. Mo\u010dno spominja na ostale tehno-simfo-zvoke, ki jih predobro poznamo iz podobnih apokalipti\u010dnih filmov. \u0160ele Bus Ride<\/em> nekoliko razgiba pripoved in glasbeno dikcijo, sploh zato, ker na koncu poleti in glasba se pri tem odli\u010dno ujame z zgodbo. Tukaj je tudi nekak\u0161na romanca: Sarah & Kyle<\/em>, vendar s kar nekaj nizkimi ‘podtoni’, ki vna\u0161ajo v filmsko sliko dolo\u010den nemir. Lorne Balfe se sicer ozira na zgodbo, ki mu dovoljuje tak\u0161ne in druga\u010dne emocionalne izlete, kar pa vsaj do polovice filma pogre\u0161amo, pa je izrazita glasbena ideja, ki bi film oblikovala nekako po svoje \u2013 izven kli\u0161ejskih okvirjev in predvidljivih glasbenih scenarijev.<\/p>\n

Ritmi\u010dna melodramatika in pulziranje nas ponovno pospremijo v delu z naslovom Alley Confrontation<\/em>, prav ni\u010d bolj\u0161e pa tudi ni v Sarah Kicks Ass<\/em>. Ker smo \u017ee vse to (in \u0161e morda bolj\u0161e ideje) sli\u0161ali v podobnih filmih, se tudi Cyberdyne<\/em> kljub svoji prikriti temni zadr\u017eanosti ne more izogniti mo\u010di slike, ki je tokrat bistveno bolj sugestivna, kakor pa glasba. Del Still After Us<\/em> se izpoje v vsej svoji karizmati\u010dni udarni\u0161ko naravnani mo\u010di, njegov drugi jaz pa je v Come With Me skoraj identi\u010dna lajna. Lorne Balfe se ozre na glasbeno oblikovanje likov in napi\u0161e del z naslovom John Connor<\/em> \u2013 ta glasba se lahko pohvali z nekaj ve\u010d sve\u017eine v ideji, vendar se vsake toliko izgublja v ritmi\u010dnih obrazcih in nenehnem ponavljajo\u010dem se vzorcu enakih zvokov in glasbenih zank, ki se v enakem sosledju ve\u010dajo, \u0161irijo in dodajajo. Morda je v tem delu celo nekaj melanholije, a se lahko vpra\u0161amo: zakaj? Stroji so pa\u010d na\u0161li mo\u017enost, kako uni\u010diti \u010dlove\u0161tvo. Ne smemo pozabiti, da jih je pravzaprav \u010dlovek sam naredil \u2013 in torej nosi za vse skupaj tudi vso odgovornost. V to se potopi Really Me<\/em>, bistveno bolj rahlo narejena glasbena kulisa, v kateri prepoznavamo posebnost varuha, Arnija in njegovega ob\u010dutka z pravi\u010dnost. Toda \u2013 tudi to je robotsko na\u010delo.<\/p>\n

Lorne Balfe se ozre nazaj v zgodbo in nam ponudi Alcove<\/em>, prosojno partituro z \"\"nekoliko bolj pesimisti\u010dnih pridihom, nadaljuje pa v I Am More<\/em>, kakor bi kon\u010dno lahko razumeli te\u017eavo strojev \u2013 skrbijo pa\u010d za svojo varnost in nadvlado. Toda \u2013 to je povsem \u010dlove\u0161ko, ali ne? Zakaj jim gre torej o\u010ditati,\u00a0da so postali to\u010dno tak\u0161ni, kakor njihovi kreatorji? \u010ce je robot, torej stroj, postavil zrcalo \u010dloveku, potem ni edina pot uni\u010diti stroje, temve\u010d spremeniti \u010dlove\u0161tvo. In \u010de je to poanta celotnega filma, potem ga gre razumeti predvsem v smeri, da Arni ve\u010d ne pride nazaj, da se njegov ‘I’ll be back’<\/em> nikoli ne uresni\u010di. Zato pa\u00a0You Love Me You Die<\/em> postre\u017ee z nekoliko manj prete\u010dimi zvoki, a se prav hitro sprevr\u017ee v Judgment Day<\/em>, kar pa je \u017ee tako ali tako bil eden od naslovov terminatorjeve fran\u0161ize. In vsekakor je jasno, da bo tudi tokrat spodletel. Balfe izredno mo\u010dno spominja na partituro, ki jo je leta 1991 napisal Fiedel, a morda mnogi ne pomnijo teh zvokov. Sledi glasba z naslovom Family<\/em> in posku\u0161a pomiriti filmski in osebni kaos, ki je medtem nastal. Nujno sledi Fight<\/em>, boj do konca in naprej. Razdejanje, popolna destrukcija in smrt je \u0161ele za\u010detek vsega, kar se ima zgoditi. Hvalevredno je \u017ertvovanje za vi\u0161ji cilj, za \u010dlove\u0161tvo, zato je tukaj Sacrifice<\/em>, toda ne smemo pozabiti, da je stroj vendar le stroj. In ima svoja na\u010dela, svojo voljo in svoj pogled na svet \u2013 karkoli \u017ee to je. Ponovni klavir, ki nas o\u010dara, zapolnjuje Guardianship<\/em>, nadaljevanje nekoliko poeti\u010dnega izraza pa Lorne Balfe pelje \u0161e naprej v What If I Can’t<\/em>. Ne moremo trditi, da glasba ne zna opazovati filmske zgodbe, vendar lahko pa re\u010demo, da tak\u0161no podrejanje in pod\u010drtovanje pa le ni vedno nujno. Glasba ima namre\u010d mo\u010d, da spregovori sama zase in se tudi udejanja izven filmskih podob \u2013 a za to je potrebno nekoliko ve\u010d glasbenega poguma in gradiva, kakor nam ga Balfe tokrat ponuja.<\/p>\n

Celotno glasbeno popotovanje se zaklju\u010duje v End credits<\/em> s partituro Terminated<\/em> in nas ho\u010de prepri\u010dati, da gre za kategori\u010dno zaklju\u010deno zgodbo. Za dokon\u010dno izbrisanje, zaklju\u010dek vseh zaklju\u010dkov in piko na koncu zadnjega stavka. No, bomo videli. Za vse ljubitelje te hrupne sage je Lorne Balfe naredil \u0161e uradno suito, dolgo skoraj 17 minut, kar je nekak\u0161en glasbeni presek vsega, kar je mo\u017eno v filmu sli\u0161ati. V odjavni \u0161pici pa lahko prisluhnemo \u0161e skladbi Fighting Shadows<\/em> (Jane Zhang), v samem filmu pa se pojavi \u0161e skladba I Wanna Be Sedated<\/em>, ki so jo davnega leta 1978 ustvarili \u010dlani pop-rock skupine Ramones<\/em> in predstavili na svojem albumu Road to Ruin<\/em>. Priznati moramo, da prav res pa le nismo bili omamljeni (sedated<\/em>) od vsega tega, kar nam novi terminator obljublja.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dr\u017eal je obljubo – vrnil se je!<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":12618,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-12617","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12617","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=12617"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12617\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12624,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12617\/revisions\/12624"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/12618"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=12617"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=12617"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=12617"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}