{"id":12650,"date":"2015-07-16T14:15:49","date_gmt":"2015-07-16T12:15:49","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=12650"},"modified":"2015-07-16T14:23:25","modified_gmt":"2015-07-16T12:23:25","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-52","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=12650","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (52)"},"content":{"rendered":"

\"jack<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Miles Davis : Jack Johnson<\/em><\/strong> (Columbia, 1971)<\/p>\n

 <\/p>\n

Vstop tjakaj, kjer so se stikali robovi konec \u0161estdesetih in za\u010detek sedemdesetih. Vznemiril je glasbeno ob\u010destvo v ZDA, a tudi drugod po svetu. Bolj je bil vznemirjen tisti njegov del, ki se je imel za jazzovskega. To sti\u010di\u0161\u010de povzame insiderska etiketa \u2013 \u00bbelektri\u010dni Miles\u00ab. Odziv? Razklan: \u00bbJaaaaa\u00ab ali \u00bbbuuuuu\u00ab. Pravzaprav ni\u010d novega, ko je govor o glasbah in njihovih privr\u017eencih, tudi o glasbenikih.<\/p>\n

Kakorkoli, nekaj zaporednih albumov Milesa Davisa je bilo prelomnih, tudi zaslu\u017enih za to, da se je tega po\u010detja prijelo ime \u00bbfusion\u00ab<\/em>(zlitje) in pa \u00bbjazz-rock\u00ab. <\/em>Problem ni bil v tem, da se je neko me\u0161anje med glasbenimi \u017eanri in pripadajo\u010dimi oblikami, tako razli\u010dnimi, a na bolj skritih ravneh tudi podobnimi, dogajalo. Problem je bil v tem, da je to delal glasbenik, ki je bil ena izmed ikon povojnega jazza, navsezadnje tisti glasbenik, ki je leta 1959 (to leto je bilo nadvse prodorno in komercialno uspe\u0161no leto za ameri\u0161ki jazz) z albumom Kind of Blue <\/em>poskrbel za rekordno \u0161tevilo prodanih jazzovskih albumov. Ta preskok v \u00bbelektriko\u00ab deset let pozneje mu marsikdo ni mogel odpustiti. Vendar se je vse skupaj za\u010delo malo prej. Vmes je bilo ravno to desetletje in vmes se je zgodil veliki komercialni pok rocka, tako velikanski, da je bil jazz, prav vsak obronek jazza, komercialno povsem odrinjen, na robu, brez publike in zlasti brez \u0161tevil\u010dnej\u0161e mlade publike. Ampak vsega se zvesti na to komercialno in osebnostno noto \u2013 \u017eeljo po komercialnem uspehu, zagrenjenosti zaradi odrinjenosti \u2013 ne da.<\/p>\n

Recimo, da za za\u010detek ne bi bilo slabo, \u010de bi najprej vsi po vrsti poslu\u0161ali ponovno izdane posnetke kvinteta Milesa Davisa iz leta 1965, Live at the Plugged Nickel<\/em>, iz chica\u0161kega kluba, se pravi skupine iz sredine \u0161estdesetih, ki se je za nazaj prijel naziv \u00bbMilesov drugi veliki kvintet\u00ab (v njej pa ob basistu Ronu Carterju prihajajo\u010di mladci, saksofonist Wayne Shorter, pianist Herbie Hancock in bobnar Tony Williams). \u017de tu skupina, ki v glavnem izvaja bop standarde in nekaj Milesovih znanih komadov, le-te povsem obra\u010da na glavo, fragmentira, gradi svojsko novo konvencijo, ki ni tako dale\u010d od svobodnej\u0161ega muziciranja free-jazzarjev tistega \u010dasa. To je dramati\u010den odklon od utrjenih, predpisanih tempov, harmonskih okvirov, solov, ki se dr\u017eijo osnovne melodije in tematskih kontur.<\/p>\n

Znano je, da se obdobje \u00bbelektri\u010dnega Milesa\u00ab, torej Milesa Davisa, ki za\u010denja uporabljati \u00bbwah wah efekt\u00ab in zbere okrog sebe glasbenike, ki igrajo na elektronska glasbila in izhajajo tudi iz rockovskih in funkovskih vrst, za\u010dne z izvrstnim albumom In a Silent Way <\/em>(1969) in dokon\u010dno zadoni z dvojnim albumom Bitches Brew <\/em>(1970), ki je pravzaprav tudi na komercialni ravni po\u010detju podelil definicijo \u00bbfuzije\u00ab, jazz-rocka. Manj znano je, da je Davis pravzaprav \u00bbsvoj\u00ab bend in svoj \u00bbjazz fusion\u00ab gradil na docela elektri\u010dni skupini Lifetime svojega nadarjenega bobnarja Tonyja Williamsa (z angle\u0161kim kitaristom Johnom McLaughlinom in organistom Larryjem Youngom). Biografska podrobnost je, da je starej\u0161i Miles na turnejah na avtobusu konec \u0161estdesetih nenehno \u00bbmoral\u00ab poslu\u0161ati tisto, kar so poslu\u0161ali mladci v njegovih bendih, Jimija Hendrixa, Jamesa Browna in Slyja & The Family Stone, glasbo trenutka, ki mu je bila zelo v\u0161e\u010d.<\/p>\n

Tule velja napraviti dalj\u0161i ovinek. O kontroverznem \u017eivljenju in delu slavnega trobenta\u010da obstaja vsaj 15 biografij, kronolo\u0161kih obdelav in slogovnih analiz njegovih albumov in zasedb, objavljenih dalj\u0161ih intervjujev, celo spominov njegovih najo\u017ejih sodelavcev. Toda ve\u010dina se kon\u010da pred letom 1968, dokler je Davis \u00bb\u0161e igral jazz\u00ab, kakor pravi jazzovska ortodoksija. Naj spomnimo, da imamo v slovenskem prevodu razvpito Milesovo Avtobiografijo<\/em>, ki jo je po nizu pogovorov na papir prelil \u010drnski knji\u017eevnik Quincy Troup (prevod Jure Potokar, Zalo\u017eba Tangram, 1999) in je iz\u0161la leta 1989, dve leti pred Davisovo smrtjo. Tedaj so vsi planili po njej, ji oporekali avtobiografskost, dejstveno to\u010dnost. Ampak vsi so jo brali, se zgra\u017eali, smejali in jokali ob njej, grozili s to\u017ebami zaradi raz\u017ealitev, terjali popravke. \u00bbPizdun\u00ab ni skoparil s psovkami na ra\u010dun drugih. Toda izpovedal je tudi, kaj mu pomeni ustvarjanje in igranje godbe, kak\u0161ni so njegovi estetski principi, temeljne glasbene vrednote. Vsakomur, ki se pe\u010da z glasbo, je razgalil glasbene nazore. Ni nujno, da se strinjamo z njimi. Toda so dragoceni napotki, ocene, poskus verbalizacije \u00bbneizrekljivo\u00ab lepega, celo nevarno lepega, ki ga je podaril svetu.<\/p>\n

Antropolog in jazzolog John Szwed je leta 2002 napisal novo biografijo. So What. The Life of Miles Davis <\/em>(Simon & Schuster, 2002) je vredna vsake minute branja, je meditacija o trobentarjevem \u017eivljenju, ki razgrinja \u0161tevilne pomene, katere so mu pripisovali in jih \u0161e vedno pripisujejo. Nekatere med njimi je utele\u0161al, ustvaril je javno osebnost, ki je bila v\u010dasih celo ve\u010dja in bolj zapletena od njega v zasebnem \u017eivljenju. Pisanje biografij seveda ni od v\u010deraj, vendar je \u0161e posebno pri ameri\u0161kih piscih jasno, da so izjemno mo\u010dan in priljubljen literaren \u017eanr, ki je zraven \u0161e socialna in kulturna zgodovina, tudi glasbena analiza. Ena odlik So What <\/em>(jasno, po znamenitem komadu s Kind of Blue<\/em>) je, da se z vsem tveganjem spusti v Milesovo \u017eivljenjsko in ustvarjalno obdobje po letu 1968, v \u010das stapljanja jazza in rocka, spogledovanja s pop svetom vse do njegove smrti. V njej izstopa tenko\u010duten oris Milesovega dolgoletnega prijateljstva z alter-egom, s skladateljem Gilom Evansom, verjetno edinim resni\u010dnim prijateljem, ki ga je imel. Celo za njegove bli\u017enje in najtesnej\u0161e sodelavce je bil Miles Davis uganka. Nobenemu ni pustil blizu in se je upiral kakr\u0161ni koli interpretaciji njegovega po\u010detja. Zato ga je vsak videl druga\u010de, nekateri kot nepobolj\u0161ljivega pozerja, drugi kot izvrstnega glasbenika. Davis se je ognil pravilom in konvencijam v glasbenem poslu in postavljal lastna; kako nastopati kot ne-nastopa\u010d, uprizarjati \u017eivljenjski slog, kako iz hi\u0161e, avtomobilov, \u017eensk, glasbe in barve ko\u017ee ustvariti posel njegovega osebnega teatra. Konstruiral je podobo, ki je segla onstran socialnih izvorov (izhajal je iz \u010drnske me\u0161\u010danske dru\u017eine, iz srednjega razreda). Bil je glasbenik, ki je postal producent in je prevzel nadzor nad vsem, in v paniko spravljal zalo\u017enike. In predvsem je bil sijajen navdih za glasbenike, ki jim je komaj kdaj dal kak\u0161en konkreten napotek, to velja za vsa snemanja s fusion bendi, tudi za Jacka Johnsona.<\/em><\/p>\n

Verjetno kar dr\u017ei osnovno in vendarle tako zmuzljivo nizanje \u00bbstopenj\u00ab njegovih glasbeni\u0161kih preobrazb z osebnimi vred (menjal je glasbene sloge, \u017eenske in obleke, podobno kot Duke Ellington): na za\u010detku \u0161tiridestih letih je bil \u010dist in uglajen fant, proti koncu desetletja vro\u010da \u017eemljica med bebopovci, v za\u010detku petdesetih \u00bbpostopa\u0161ki d\u017eanki\u00ab, konec petdesetih romanti\u010dni upornik, rasno ozave\u0161\u010den glasbenik v poznih \u0161estdesetih letih, alkimist in \u00bbsoul man\u00ab v sedemdesetih, ponoreli izgnanec v poznih sedemdesetih, in nazadnje postarana pop zvezda v osemdesetih letih.<\/p>\n

Miles Davis je postal mo\u017e, ki je zanikal, da bi kdajkoli sploh igral \u00bbjazz\u00ab. Pet desetletij je ru\u0161il in gradil pravila igre, vedno tako sam samcat, poln sebe in svojih strahov.<\/p>\n

Del vsega tega je tudi njegovo posvetilo \u010drnskemu boksarju Jacku Johnsonu. Ta album, ki ga je kritika (rockovska, a tudi del jazzovske) takoj izjemno sprejela in cenila, je drugi Davisov \u00bbglasbeni soundtrack\u00ab za film, po francoskem Dvigalu za mori\u0161\u010de<\/em>. Davis kot Jack Johnson, \u010drnski predvojni boksarski prvak, \u017eenskar, u\u017eiva\u010d, ki so ga \u017eeleli spodnesti vsi, ki niso marali \u010drnobe na boksarskem prestolu.<\/p>\n

In seveda album, ki ga je tako kot prva dva \u00bbrockovska\u00ab produciral in zmontiral Teo Macero, iz ko\u0161\u010dkov snemanj. In snemali so prav vse. Iz tega, kar je sprva za sodelujo\u010de glasbenike izgledalo kot vaje, jam sessions<\/em>, je nastal album. Jack Johnson<\/em> nikoli ni dosegel komercialnega uspeha prvih dveh \u00bbelektri\u010dnih\u00ab, a je dosledno ubrisan, intenziven, zmontiran, razkosano cel, bluesovski, \u010drnobno svetal, motono razgiban, punktuiran, zvezanih fragmentov.<\/p>\n

Glasbeniki se spominjajo, da se je na dogovorjenem snemalnem sessionu McLaughlin z bobnarjem Billyjem Cobhamom za\u010del ogrevati z bluesovskim rifom, Miles je zaukazal, naj snemajo, vpadel v studio in za\u010del trobiti. To je dalo prvi komad albuma. Na drugi strani so posnetki s povsem drugega sessiona z drugimi glasbeniki (med drugim muzicirajo kitarist Sonny Sharrock, Dave Holand na elektri\u010dnem basu, Jack de Johnette na bobnih).<\/p>\n

Pravi album tedaj mlade muzike, tako glasbeno enostaven se zdi, a poln hakeljcev in tako mamljivo zapleten, nivojski. Boksar Miles.<\/p>\n

 <\/p>\n