![\"horses\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/horses.jpg\")
<\/a><\/p>\nPatti Smith je s svojim prvencem Horses<\/em>, ki je iz\u0161el leta 1975, postala prva velika rockerska avtorica. \u0160e pomembneje je, da je ob tem bila prva velika rockerska pesnica in improvizatorka. Za\u010dela je namre\u010d z recitiranjem poezije po kavarnah in klubih, poezijo \u017ee objavljala, nakar jo je za\u010dela kombinirati z glasbeno podlago in tozadevno tudi izdatno improvizirati. Horses je bil do tedaj br\u017e\u010das najbolj nenavadno delo solisti\u010dne izvajalke. Albumi Joni Mitchell, ki je pri\u0161la na sceno pred njo, vendar ne kot rockovska pesnica, ampak bolj kot del folkovske scene \u00bbZahodne obale\u00ab poznih \u0161estdesetih, v sedemdesetih pa objavila nekatera pomembna dela, denimo albume Blue, Don Juan’s Reckless Daughter in Mingus, so produkcijsko in po \u0161timungi kljub vsemu nekako sodili v tedanji \u00bb\u0161pil\u00ab, vsaj tisti v prvi polovici sedemdesetih. Medtem ko je Patti Smith s svojim improviziranim, brezkompromisnim rockom precej nepri\u010dakovano udarila v obdobju disko glasbe in \u017ee nekolikanj utrujene scene \u00bbsingerjev-songwriterjev\u00ab.<\/p>\n \u017de-\u017ee, leto 1975 je bilo leto Brucea Springsteena in albuma Born To Run, Neil Young je izdal Zumo, Queeni A Night at the Opera, vendar je bila mo\u010d Patti Smith drugje: bitni\u0161ko poezijo in urbano newyor\u0161ko izpovednost poznih \u0161estdesetih in zgodnjih sedemdesetih je znala pretaliti v celoto, ki ni \u017eelela imeti \u00bbvelikega zvoka\u00ab, kot tedaj pri Springsteenu ali Queenih, pa\u010d pa je z minimalizmom dosegla pomembno prvinsko udarnost. S kolegom iz New Jerseyja jo ve\u017eeta zlasti vitalizem (\u00bbnikoli nisem pomislila na samomor, saj nisem hotela zamuditi naslednjega albuma Stonesov\u00ab<\/em>) in ljubezen do glasbenih korenin, predvsem barskega rocka in soula \u0161estdesetih, od Dylana do Stonesov, Them in The Who. \u017de na Horses je med avtorske pesmi spretno vklju\u010dila Glorio<\/a><\/em> Vana Morrisona in Land Of 1000 Dances<\/em> Wilsona Picketta na na\u010din nekak\u0161ne glasbene medbesedilnosti. Gloria je denimo del uvodnega istoimenskega komada, ki se za\u010dne z avtorskim delom In Excelsis Deo<\/em> in nadaljuje v Morrisonovo pesem; v tej uvodni kombinaciji Smithova tudi izusti tolikanj citirane besede o tem, da je Jezus umrl za grehe nekoga, vendar ne za njene.Onkraj Atlantika je po brezkompromisnosti zvoka in usmeritve sredi \u00bbvala velikih produkcij\u00ab sedemdesetih izstopala zasedba Dr. Feelgood z Wilkom Johnsonom, ki so jo, tako kot Smithovo, pozneje ve\u010dkrat omenjali v povezavi z velikim vplivom na prihajajo\u010do punkovsko generacijo.<\/p>\n https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=c3coSfks4rQ&feature=youtu.be<\/p>\n \u017de ob tridesetletnici albuma Horses pred desetimi leti je Smithova album izdatno predstavljala v \u017eivo, iz\u0161la je tudi \u00bbdopolnjena\u00ab razli\u010dica, leto\u0161nja \u0161tiridesetletnica izida pa je spet ponudila prilo\u017enost za opomin na prelomne trenutke v sedemdesetih. Ob tej prilo\u017enosti bo Patti Smith znova obiskala tudi Ljubljano, v Kri\u017eanke, prihaja v nedeljo, 2. 8. 2015. Album Horses na nastopih ob obletnici izvaja v celoti, pravi u\u017eitek pa bo tudi, ob vnovi\u010dno premi\u0161ljenih interpretacijah pesmi z albuma, znova sli\u0161ati njene improvizirane recitale.<\/p>\n