{"id":12773,"date":"2015-07-28T01:39:29","date_gmt":"2015-07-27T23:39:29","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=12773"},"modified":"2015-07-27T13:02:19","modified_gmt":"2015-07-27T11:02:19","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-53","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=12773","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (53)"},"content":{"rendered":"

\"kluster\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Kluster : Klopfzeichen<\/em><\/strong> (Schwann, 1970)<\/p>\n

 <\/p>\n

Moebius, Roedelius in Schnitzler so botri in pionirji \u017eanrov, kot so krautrock, industrial in synt-pop, prva dva pa tudi ambienta in (\u017eal, ja) new agea. To je seveda \u017ee samo po sebi dovolj, a so \u0161e vsaj trije razlogi, da sem se ob odzivu na prijazno povabilo, naj s svojim izborom gostujem v rubriki \u00bbrobni albumi\u00ab, odlo\u010dil prav za nem\u0161ki trio, kasneje duo K(C)luster. Prvi je vsekakor ta, da nas je pred dobrim tednom \u017eal zapustil Dieter Moebius. Drugi je, da sta Roedelius in Moebius – vsak zase – pred nekaj leti nastopila na Kreativnem taboru Sajeta, ki te dni vstopa v svojo 16. izdajo. Tretji razlog je \u0161e vedno koncertno in studijsko aktiven starosta nem\u0161ke elektronike Hans Joachim Roedelius, ki je lani praznoval osemdesetletnico.<\/p>\n

Za dana\u0161njo robno robo je bil sicer najprej predviden Clustrov prelomni \u00bbeasy-listening-synth-pop klasik\u00ab Zuckerzeit<\/em> (1974), a sem se odlo\u010dil druga\u010de. Zuckerzeit<\/em>, ki je bil v \u010dasu nastanka razen v o\u017ejih krogih bolj ali manj prezrt, je zdaj \u017ee dolgo rehabilitiran album; na vplivni Pitchforkovi lestvici stotih najplo\u0161\u010d sedemdesetih je zavzel 63. mesto in prehitel albume nekaterih zvene\u010dih imen: Iggyja Popa, Joni Mitchell, Roxy Music in celo Bowiejevega Ziggy Stardust<\/em>. Bolj zvedavim elektronskim u\u0161esom (tako vsaj upam in predvidevam) je \u017ee doma\u010d, zato sem raje segel po obskurnej\u0161i robi, kot je avant-noisovski Klustrov prvenec Klopfzeichen<\/em>.<\/p>\n

Zodiac Free Arts Lab je bil leta 1968 prvi berlinski underground klub, za tamkaj\u0161njo sceno prav tako pomemben in mitski kot londonski UFO, newyor\u0161ki CBGB ali ljubljanski FV. Delujo\u010d v dveh \u00a0sobah, \u010drni in beli, v kleti gledali\u0161\u010da Schaubuhne am Halleschen Ufer, je ponujal prilo\u017enost prvih nastopov zgodnjim Ash Ra Tempel, Tangerine Dream, Guru Guru, prainkarnaciji Klustrov Human Being in avantgardnim jazzistom, kot sta Peter Br\u00f6tzmann in Alexander Von Schlippenbach. Roedelius in Konrad Schnitzler sta bila ob Borisu Schaaku ustanovna \u010dlana kluba, Moebius, takrat kuharski pomo\u010dnik v bli\u017enji restavraciji, pa njegov redni obiskovalec. Zodiak je deloval le nekaj mesecev, ker pa je bil politi\u010dno in glasbeno radikalen ter obenem prepojen z drogami, je bil za oblasti preprosto \u00bbtoo much<\/em>\u00ab<\/em> in \u00bbtoo soon<\/em>\u00ab.<\/em><\/p>\n

\u00bbPreve\u010d in prezgodaj\u00ab \u00a0(sicer ne oblastem, ampak povpre\u010dnemu rock u\u0161esu), je bil tudi trio Kluster, ki je nastal na pogori\u0161\u010du Zodiaca. Konrad Schnitzler (1937 \u2013 2001) je bil radikalni sledilec umetni\u0161kih principov Josepha Beuysa, \u010digar predavanja je obiskoval na umetni\u0161ki akademiji v rodnem D\u00fcsseldorfu. Roedelius, ki je \u0161tel \u017ee petintrideset let, je bil pribe\u017enik ne\u0161tetih poklicev iz vzhodnega, \u00bbsovjetskega\u00ab dela Nem\u010dije. Moebius, ki je edini premogel nekaj predhodnega glasbenega znanja, pa je bil biv\u0161i \u0161tudent umetnosti, ki ga je berlinsko in kulturno vrenje posrkalo vase in oddaljilo od akademskih krogov. Njihova hrupna zmes free rocka in musique concrete<\/em> je bila po radikalnosti primerljiva z redkimi. Chica\u0161ka glasbena zadruga AACM ali londonski AMM sta delovala v primerljivih skrajnostih, le da so ju tvorili izurjeni in\u0161trumentalisti, Kluster pa so bili povrhu vsega \u0161e glasbeni diletanti. Art teroristi, ki so le nekaj dni po nastanku \u017ee drzno uprizorili dvanajsturni koncert v berlinski Galerie Hammer.<\/p>\n

Tudi sicer so bili njihovo zato\u010di\u0161\u010de \u00bbart eventi\u00ab in galerije, pravzaprav edini placi, kjer jim je uspelo nastopati. Zadeta hipijevska publika jih ni prebavljala. A Oskar Gottlieb Blarr, kantor in cerkveni organist d\u00fcsseldorfske Neanderkirshe in fen Oliviera Messiaena, je bil, tako izgleda, navdu\u0161en. Na njegovo pobudo so Kluster 21. decembra 1969 v k\u00f6lnskem studiu v lasti cerkvene zalo\u017ebe Schwann-Verlag posneli LP Klopfzeichen<\/em> (Trkanje). <\/em>Za me\u0161alko je bil Conny Plank, ki je v naslednjih letih postal najva\u017enej\u0161i producent nem\u0161kega undergrounda. Za\u010del je kot in\u017eenir zvoka v k\u00f6lnskih studijih WDR, kjer je med drugimi snemal Stockhausna in Mauricia Kagla, sodeloval z jazzisti, bil je tudi med prvimi evropskimi producenti, ki so se navdu\u0161evali in povzemali \u010darovnije jamaj\u0161kega duba. Kasneje je postavil produkcijo Kraftwerkom, Neu!, Harmoniji, Clustru, Ultravoxu, DAF\u2026. Kluster je bil njegov producentski debi. David Strubbs v knjigi Future Days<\/em> zapi\u0161e, da Klopfzeichen<\/em> prav zaradi njega in vrhunske akustike prostora \u0161e danes zveni, kot da bi bila posneta pojutri\u0161njem in ne pred dobrimi \u0161tirimi desetletji. Plo\u0161\u010da je posneta v enem \u0161usu. Conny je po pribli\u017eno dvajsetih minutah dvignil roko, kar je pomenilo, da je stran A zaklju\u010dena. Cerkev je sicer imela svojo ra\u010dunico. Kluster je bil zanjo za\u010duda primeren za \u0161irjenje bo\u017eje besede, pristati je bilo treba na kompromis. A strani je dodana recitacija \u00bbChriste Runge\u00ab<\/em> o moralnem razkroju nem\u0161ke dru\u017ebe. Stran B je instrumentalna.<\/p>\n

Klopfzeichen<\/em> je bila izdana le v nekaj sto izvodih. Danes je klasika krautrocka in temeljni kamen kasnej\u0161eim diverzijam bendov Throbbing Gristle, Einst\u00fcrzende Neubauten, Cabaret Voltaire, Laibach\u2026 Ob izidu je ni opazil skoraj nih\u010de.<\/p>\n

Sledila sta \u0161e dva albuma: Zwei-Ostrei<\/em> (Dve bo\u017ei\u010dni jajci, 1970), tudi ta z vsiljenim naknadnim, tokrat religioznim tekstom, ki ga bere Manfred Paethe, in Eruption<\/em> (1970), nakar Schnitzler sporazumno odide Moebius in Roedelius pa nadaljujeta kot Cluster. Po \u0161e dveh hrupnih, dronovskih albumih (Cluster 71<\/em> in Cluster II<\/em>) sledi presenetljiv preobrat v ritmi\u010dno melodiko in \u00bbcatchy synth pop miniaturice\u00ab. Naslovi komadov kot so \u00bbHollywood\u00ab, \u00bbCaramel\u00ab in \u00bbMarzipan\u00ab, so \u017ee sami po sebi dovolj zgovorni. Pa\u010d, zuckerzeit.<\/p>\n

Do za\u010detka osemdesetih sta Cluster posnela \u0161e nekaj izvrstnih albumov (Grosses Wasser<\/em>, <\/em>Sowiessoso<\/em>\u2026 ), ki so sledili melodi\u010dni in ritmi\u010dni liniji na Zuckerzeit<\/em>, <\/em>Grosses Wasser<\/em> in Sowiessoso<\/em> pa sta predhodnika kasnej\u0161ih brkljarij elektroni\u010darjev, kot so Mouse On Mars, Plaid ali Aphex Twin.<\/p>\n

Nadaljnja priporo\u010dila: vsi albumi z Michaelom Rothrom (Neu!) <\/em>v superskupini Harmonia, sodelovanja z Brianom Enom (Cluster & Eno<\/em>, After The Heat <\/em>itn.), ki so menda edina prinesla nek konkreten denar, plodne solo kariere z biseri, kot so nevroti\u010dni pred-techno in kraut-dub na Material<\/em> in Tonspuren<\/em> (Moebius), Rasta<\/em> Krautpasta<\/em> (Moebius & Plank), lirski pejsa\u017ei z Jardin Au Fou<\/em> ali Selbsportrait<\/em> (Roedelius), industrijski hrup in NDW (Neue Deutche Welle) <\/em>pri Rot<\/em> ali Con<\/em> (Schnitzler) in \u0161e, \u0161e \u2026 Revolucija \u0161e traja.<\/p>\n

Za konec morda \u0161e to: Cluster (in ne Ralf & Florian kot menda pravi urbana legenda) sta v Sloveniji tudi pred omenjeno Sajeto \u017ee nastopila. Kluster so \u017ee konec \u0161estdesetih v rumenem, nekdajem po\u0161tnem Oplovem kombiju zapustili Berlin. Nekaj let, dokler se sredi sedemdesetih Moebius in Roedelius nista ustalila v vasici Frost na Spodnjem Sa\u0161kem, so v njem potovali po Nem\u010diji in se sproti dogovarjali za ob\u010dasne nastope. V N\u00fcrnbergu sta Dieter in Hans-Joachim spoznala in se sprijateljila s tamkaj\u0161njo \u0161tudentko, Ljubljan\u010danko Tajo Vidmar (danes kustusinjo in umetnostno zgodovinarko Tajo Vidmar-Brejc). Na poti na vikend njenih star\u0161ev v hrva\u0161ko Istro, kamor ju je povabila, se je rumeni po\u0161tni kombi z vso opremo ustavil tudi v Ljubljani, kjer je lokalna ekipa Clustru organizirala nastop. Koncert, ki se je zgodil 8. oktobra 1970 opoldne na vrtu za \u0160umijem in je bil zaradi prijave hrupa s strani ob\u010danov in neprijavlje prireditve s strani organizatorjev po intervenciji organov javne varnosti pred\u010dasno prekinjen, je bil na na\u0161ih tleh morda prvi, vsaj \u00bbpopularnoglasbeni\u00ab, \u010de ne kar pravcati elektronski dogodek.<\/p>\n

\u00a0<\/em><\/p>\n